Alpinistični odsek - Novice

Afganistanski ski challenge

Objavljeno: 25.3.2013 Št. ogledov: 563

V začetku aprila je v Afganistanu potekal 3. afganistanski ski challenge, smučarsko tekmovanje za domačine in tujce, ki ima poleg druženja in tekmovanja tudi dobrodelen značaj.

V malem mestecu Bamijan, ki leži 200 km zahodno od Kabula, živi miroljubno pleme Hazarov, ki se je jasno uprlo nasilju talibanov in je za to plačalo visoko ceno. Marca 2001 so talibani razstrelili ogromne kipe bud, ki so jih budisti v 6. stoletju vklesali v pečine nad mestom in s tem uničili pomemben del svetovne kulturne dediščine.

Hazari so preživeli vse, vpade Mongolov, sovjetsko okupacijo, talibane in glavna vloga smučarskega dogodka je bila spodbujanje turizma in miru v regiji, ki si drzne upreti nasilju močnejšega in si želi miru in napredka v svoji družbi. Izjemna pokrajina in miroljubno vzdušje sta privabila ekipo švicarskih gorskih vodnikov, da so začeli učiti domačine smučati in jim s tem ponudili možnost za razvoj smučarskega turizma.

Možnosti tudi za druge oblike gorniškega turizma je veliko. V narodnem parku Band-e Amir, nedaleč stran lahko veslaš na čudovitih jezerih, opazuješ slapove, pohodništvo, jahanje, kolesarjenje, vse je možno. Avstrijec Daniel Kofler iz Lienza, znani padalec, speedflyer je opravil nekaj čudovitih poletov, tudi z vrha stene z bamijanskimi budami. Bamijan je svetla zvezda za avanturistične popotnike, samo politična situacija se mora umiriti. Takoj, ko se bo država odprla svetu, lahko pričakujemo prihod obiskovalcev, tako kot se je to zgodilo v Burmi ali Kambodži. A kdaj se bodo strukture odločile upreti ekstremistom in za mir?

Organizacija smučarske tekme v vojni pokrajini se lahko zdi komu preveč naivno početje, ampak ima tudi simbolične razsežnosti, pravi organizator Christoph Zürcher. Ponuja svetlo priložnost ljudem v Afganistanu, ki si želijo napredka in so utrujeni od vojne, ki jo mi poznamo s televizijskih zaslonov kot podobo Afganistana.

Na dan tekme se je zbrala velika družba ljudi z vseh koncev sveta, večina novinarjev, poročevalcev, ki so tako ali drugače povezani z Afganistanim in domačinov, ki so popolnoma predani tekmi. Na hribčku z dobrim razgledom so se zbrali domačini, ki so strastno navijali, vzklikali ob atraktivnih pacih in se čudili kakšne zganjamo na teh pisanih dilcah. Jaz sem bila kot turistka redka izjema med petdesetimi tekmovalci, zato sem dala več kot deset intervjujev, med drugim tudi za National Geographic, hah.

To je turnosmučarsko tekmovanje, ki poteka v pogorju Hindukuša, na višini okoli 3000 metrov z 2600 dolžinskih metrov vzpona in spusta po količkih za orientacijo. Domačini so izjemni, borbeni tekmovalci, ki se pripravljajo na tekmo čez celo zimo. V hrib so se pognali kot naviti. Zato ni čudno, da je prvi prišel v cilj v 28 minutah, drugi pa v 32! Jaz sem rabila uro dvajset, pa sem bila vsaj prva ženska v cilju, če ne drugega! :) Zadnji izmučeni, od sonca ožgani tujci so prišli v cilj po več kot treh urah. Bravo domačinom, res imajo izjemen karakter in veliko željo po dokazovanju. Želim jim veliko sreče pri ustvarjanju prihodnosti s smučarskim turizmom v prvi vlogi.

Omembe vredna je tudi tekma za ženske, ki se je odvijala naslednji dan. Domače ženske so se letos prvič (lahko) odpravile smučat, kljub nasprotovanju verskih voditeljev, mul in njihovih moških. Na zmagovalnih stopničkah so tako stale najstnice iz izobraženih družin, ki so dovolj odprtega duha, da so pustili hčere na plano. Eni ženski pa je mož po prvem dnevu prepovedal smučati, ker je potožila, da jo bolijo noge, pa čeprav si je želela nadaljevati.

Vzdušje na tej tekmi je bilo tako mnogo bolj čustveno. Po tekmi so se ženske zjokale, toliko mešanih nakopičenih čustev se je premetavalo v njih. Te so prave zmagovalke! Upam, da se bodo morda naslednje leto lahko enakovredno udeležile tekme v isti kategoriji z moškimi in tujci...?

Želim jim vso srečo!

Ivana Odič

Še posnetek dogajanja v Bamijanu in Band-e Amirju:


Komentarji - Dodaj komentar