Planinsko društvo - Novice

Kako ravnamo v primeru nesreče v gorah

Objavljeno: 17.7.2015 Št. ogledov: 1132

Kako ravnamo v primeru nesreče v gorah

Kaj storiti, če se nesreča zgodi? Zaprosilo za reševanje je treba posredovati na telefonsko številko 112. Pomembni podatki so: kaj se je zgodilo, kje (čim bolj točna lokacija!), koliko je poškodovanih, kako ste jim že pomagali. Posredovati je treba svoje osebne podatke in telefonsko številko, na katero bodo reševalci ali zdravnik lahko poklicali za dodatne informacije.

Poškodovanega je treba takoj zavarovati pred dodatnimi nevarnostmi in nuditi prvo pomoč v okviru zmožnosti in znanja, poškodovanega ne smemo zapusti.

Ob prihodu helikopterja, če pomoč potrebujete sami ali kdo v vaši neposredni bližini, se obrnite proti helikopterju in s položajem rok ponazorite sporočilo posadki. Mednarodno znamenje za »YES«, ki pomeni »Da, potrebujem pomoč« ponazarjata obe dvignjeni, iztegnjeni in nekoliko razmaknjeni roki. Če pomoči ne potrebujemo, z znamenjem »NE«, to je z eno roko iztegnjeno poševno navzgor in drugo poševno navzdol, sporočite posadki, da ne potrebujete pomoči oz. vam ni znano, da bi kdo v bližnji okolici potreboval pomoč. To še posebno velja, kadar počivate oziroma mirujete. Navdušeno mahanje in pozdravljanje helikopterja je sicer zelo prijazno, kadar pa iščemo ponesrečenca, nas žal lahko zavede.

Če se znajdete v bližini kraja reševanja ali nudite pomoč poškodovanemu, zavarujete sebe in poškodovanca pred morebitnim padajočim kamenjem. Če je teren strm, se zavarujte, oziroma pritrdite tudi svojo opremo, obmirujte ter počakajte, dokler ne pridejo reševalci do vas ali dokler helikopter ne odleti. Ne počnite ničesar brez navodil reševalcev. Torej je tudi kakršno koli plezanje, vzpenjanje ali sestopanje nad in pod krajem nesreče med helikoptersko reševalno akcijo, zaradi varnosti, nesprejemljivo.

Za konec bi rad opozoril vse, ki se nameravajo podati v gore ali skalovje, da takoj, ko zapustijo varno območje ravnine, zavestno sprejmejo tveganje ter objektive in subjektivne nevarnosti v gorah. Objektivne nevarnosti izhajajo iz narave in človek nanje ne more vplivati, lahko pa se jim izogne. Vse objektivne nevarnosti v gorah torej lahko postanejo subjektivne, če jih ne jemljemo resno in jih ne upoštevamo. Subjektivne nevarnosti izhajajo od človeka in so plod njegove nevednosti, malomarnosti, raztresenosti in neupoštevanja naučenega.

Še posebej nevarno pa postane gorništvo za neizkušene in za tiste, ki ne upoštevajo osnovnih načel. To je tudi neke vrste posebnost ali značilnost današnjega časa, ko se je mišljenje in cilji ljudi, ki zahajajo v gore, zelo spremenilo, namreč vse več je takšnih, ki bi svojo moč radi preizkusili in dokazali prav v gorah.

Robert Kralj, inštruktor letalskega reševanja

Vir in več branja: PZS


Komentarji - Dodaj komentar