Planinsko društvo - Novice

Izjemna julijska vročina tali tudi Triglavski ledenik

Objavljeno: 22.7.2015 Št. ogledov: 1180

Marsikje rekordno visoke dnevne temperature zraka v zadnjih tednih ne prizanašajo niti Triglavskemu ledeniku, ki se pospešeno tali. Ledenik, natančneje ledeniško zaplato, ki je preostanek nekdaj precej večjega ledenika in leži med 2400 in 2500 metri ter je v neposredni bližini naše najvišje meteorološke postaje na Kredarici, spremljajo že od leta 1946 sodelavci Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Ob začetku meritev je meril - skupaj z obrobnimi s snežišči – več kot 15 hektarjev, ob koncu lanske talilne dobe (2014) pa le še 3,6 hektarja. Najmanjšo površino 0,7 hektarja pa so izmerili po do sedaj rekordno vročem poletju leta 2003. Od začetka letošnjega leta lahko spremljamo dogajanje na ledeniku tudi prek spletne kamere Triglavski ledenik (http://ktl.zrc-sazu.si/), ki so jo namestili v okviru projekta Preučevanje slovenskih ledenikov na pomožni objekt Triglavskega doma na Kredarici.

Po višini snega precej podpovprečna je bila že zadnja redilna doba (november–april). Kako hitro se tali ledenik v letošnjem juliju kažeta fotografiji z omenjene kamere, posneti 1. in 20. julija oziroma v časovnem presledku nekaj manj kot treh tednov. Vse kaže, da bodo vrhnje plasti snežne odeje preteklih redilnih dob izginile še pred koncem letošnje talilne dobe (maj–oktober). Zato si bo moč že kmalu ogledali razgaljeno ledeniško površje, kar se ni zgodilo vse od talilne sezone leta 2007. Da so minule tedne temperature zraka res izjemno visoke, kaže tudi graf dnevne . Sodelavci ARSO so ugotovili, da sta bili prvi dve julijski dekadi letos daleč najtoplejši v merilni zgodovini te postaje (podatke imamo na voljo od leta 1955) in sicer za 1,5 °C toplejši od prej rekordnega leta 2010 ter kar za 5 °C toplejši od dolgoletnega povprečja. V 61-letni zgodovini meritev na Kredarici so bila le tri dvajsetdnevna  obdobja podobno topla kakor letošnjih prvih dvajset julijskih dni. To se je zgodilo v letih 1983, 1992, 2003 in 2013, vsakokrat na prehodu z julija v avgust. Med letoma 1983 in 2003 beležimo tudi najhitrejše krčenje ledenika, ki pa se je v zadnjem desetletju zaustavilo. Ali gre le za prehodni trend ali pa se bo ledenik v prihodnje še zmanjšal in postopoma izginil se bo pokazalo že v naslednjih letih.

 Več o meritvah in spremembah ledeniške površine in prostornine, geografskih virih za njegovo spremljanje ter o tamkajšnjih vremenskih in podnebnih razmerah  od začetka meritev si lahko preberete in ogledate v knjigi Triglavski ledenik (Založba ZRC, 2014), ki si jo lahko prenesete tudi s spletne strani http://zalozba.zrc-sazu.si/p/1196. Snežišča in ledeniki so pomembna »skladišča«  sladke vode na Zemljinem površju, kar velja tudi za slovenske alpske pokrajine. Čeprav gre po količini za majhne zaloge pitne vode, pa so te toliko bolj pomembne zaradi morebitne suše v poletnem času oziroma na višku talilne dobe naših ledenikov.

Vir: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Miha Pavšek, GIAM ZRC SAZU, Gregor Vertačnik, ARSO

Fotografiji: Kamera Triglavski ledenik, projekt Preučevanje slovenskih ledenikov, GIAM ZRC SAZU, © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2015.

Povprečne temperature zraka na Kredarici (2515 m) med 21.6. in 20.7.

Grafikon: ARSO, Agencija Republike Slovenije za okolje.


Komentarji - Dodaj komentar