Lomska
Težko verjameš, da imaš lahko v isti steni kompaktno smer kot je Ažmanova, 50m proč pa krušljivo kot je Lomska - in to s tem, da sva štartala po Slaparski in se izognila bojda res krušljivemu prvemu cugu...
Belač-Zupan:
Priznam, da se z Miheličevimi romantičnimi opisi nikoli nisem ravno poistovetila, tako da sem tudi v opevani lepotici sicer uživala tiste par kompaktnih zajed, ves preostanek 500m smeri so pa prečnice in rampe, preko katerih tacaš čez steno. Kljub temu, da moja žeja po adrenalinu z leti pridno upada, je bil tole en zehzeh (ali pa morda prevelika pričakovanja?!)
Je pa jesenska svetloba res nora
