Smer se začne dokaj obetavno. Kamin je z nekaj iznajdljivosti dobro zavarovan, prečka do sidrišča nekoliko manj.
Že drugi raztežaj postreže z balvanskim vstopom v plošče, ki postrežejo s slovensko podrtijo. Varovanje je precej na daleč in še to dokaj brezvezno. Mrzli prsti in krimpi v zgodnjem jesenskem jutru ne grejo najbolj skupaj
Potem sva sledila originalni smeri do police. Do katere sva potrebovala skoraj 4 ure.
Nato iskanje smeri ni več problematično, detajli postanejo lepši in prehodi res navdušujoči. Dež pod strehami naju še zadnjič prisili k misli o umiku, vendar se stena hitro posuši in zgoraj spet zarineva v strmo podrtijo.
Divja in zelo resna smer. Skala se izjemnjuje iz odlične do slabe, zato je nujna visoka raven potrpežljivosti in iznajdljivosti. Po 12 urah sva stala na vrhu. Smer ima zdaj 4 nove kline, vendar si zasluži še kakega. Predlagam, da s sabo vzamete veliko kladivo
Blaž je car!