.Svojo zimsko sezono sem otvorila v Logarski dolini, kjer smo imeli tabor. Po uvodnem predavanju, kjer nam je NAŠ načelnik tako izjemno razložil tehniko in pravila plezanja v ledu smo bili že pripravljeni na samostojno plezanje, pod okriljem inštruktorja seveda! Pinti je naju z Ano najprej peljal Slap nad potjo, potem pa smo se povzpeli na Klemenčo jamo in tam splezali še slap Kiks. Lekcija tega izleta: Manj drame, več kondicije.
Še isti teden sva z Urošem R. šla Prontarsko na Veliki vrh. Že tako sva šla iz Ljubljane malo kasneje, pot pa se je še za enkrat podaljšala, ker sem doma suvereno pustila gojzarje. Na srečo čelk nisva pozabila, saj sva sestopala po temi, sva pa vsaj dobila tolažilno nagrado za jutranje neugodnosti, čudovit sončni zahod!
Lekcija prejšnjega izleta ta dan še ni bila naučena, za kar so bile morda krive tudi slabe razmere v smeri. Zaradi pomanjkanja snega in krhkega, tankega ledu sem si morala doma močno umiti usta z milom!
V opisu smeri je omenjen le en prehod skozi zagozden balvan, midva sva se guzila dvakrat, mogoče sva kaj zgrešila, kdo bi vedel.
Po izstopu sva šla še na vrh Velikega vrha in sestopila po strmem terenu na Hajnževo sedlo.
Prvi skok:
Kljub ne najboljšim razmeram se mi je stvar zdela zabavna, vsaj bolj zanimivo kot pikanje po Teranovi, ki je bila naslednja smer te zime.
Z Ano in Nino smo se je lotile skupaj. Tokrat smo na dostopu brzinsko prehitele gručo Hrvatov in si tako priborile mesto kot druga naveza v smeri. Sledilo je 300m stopničk, hookov in sto milijonov lukenj od vijakov, pa ves čas isto eh. Mogoče sem samo preveč pričakovala od smeri o kateri se toliko govori. Smo bile pa vsaj kul naveza
.
Ker v troje ne paše vedno, sem vse naslednje smeri plezala z Ano. Pozimi se mi zdi kul, ko najdeš nekoga s katerim si kompatibilna naveza.
Ker sva obe pridni, delovni punci in še zdaleč ne lenuhinji, sva šli hitro pošihtno turo po Lenuhovi smeri na Begunjščico. Čist kjut, če izvzamem orkanski veter na dostopu. Sicer spet stopničke, ampak tokrat bolj proti nebesom.
Po Lenuhovi je zame sledila mesečna abstinenca od zime, ob povratku, pa je bila motivacija spet na vrhuncu, idemoo!
Objokan začetek dneva, zaradi izgubljenih rokavic - ironično, sva ta dan šli plezat Smer izgubljene rokavice, se je končal prav lepo. Izjemen dostop po ravnem in luškani ledni skoki so popravili vtis.
Ana v zgornjem delu:
Plezali sva tudi Grapo črnega petka, vsaj tako sva sprva mislili
. Izkazalo pa se je, da sva zarinili v neko neznano smer, ki nama je ponudila kul svečko v prvem raztežaju.Po nekaj brskanja sva naletela na objavo, da so to plezali tudi neki Kranjčani, vendar tudi oni ne vejo za kaj gre. So pa pustili dva abzjajl prusika, hvaljeni <3
Neznana sveča z absurdno trdim ledom:
Ker nama je ostalo dovolj časa in ker sva pri sestopu le opazili Grapo črnega petka, sva šli še to. Prvi raztežaj je 40 metrski ledni odsek, potem pa sledijo čist hudi ledni buhteljčki. V zadnjem lednem delu je hecen led, levi cepin zlahka zabije v prvo, desno pa je led mnogo trši. Super smer, bonus točke za raziskovanje novih koncev.
Ana v prvem raztežaju:
Govorice o putrastem ledu pod Prisojnikom so lažne! Vsaj, če si bolj zgoden. Midve sva šli Srednji slap in ni bilo zares prijetno. Tema dneva: talerji, votel, tanek led, jokanje in nohtanje. Sva se pa naučili nove tehnike delikatnega drkanja. Zelo uporabno pri zataknjenem, zapletenem štriku.
Zadnji raztežaj pa je bil kljub sketchy ledu, uživaški.
Zadnja postaja (zaenkrat) te zime, je bila Bosova grapa. Optimistično sva se odločili, da greva pogledat pod Kamniško sedlo, če je kaj splezljivega v Brani ali Planjavi. No, vse skupaj je precej suho, če bi bila kaka stopinja več in če bi imele sabo plezalke, bi najbrž lahko šli tudi v Kogel
.Bosova grapa je v steni Brane še edina, ki ponudi kaj snega. Midve sva splezali neko varianto po levi in si s tem dodali še dva skalna skoka, ter nato prečili v desno in abzajlali v originalno grapo. Uživaška smer, pa ambient je čudovit!
Extremno i nevarno:
Izjemno detajlna slika razmer v Planjavi:
Ker sva bili hitri sva šli še na vrh Brane, nazaj dol pa varno po Bosovi grapi.
#alpineprincess:
Lp, lupčki, srčki <3