Štartal sem iz Vrat od Peričnika, do koder je splužena bob steza za ožje avtomobile na koncu pa le 2 parkirna mesta. Od Peričnika dalje je vse pod 1m snežne odeje, zato ni za iti brez smuči v Vrata (ob špuri in po njej je polno lukenj vztrajnih pešakov). Ker sem z vrha Triglava že večkrat pozimi sestopil za Cmirom, sem se danes odločil za obratno taktiko, in opravil pristop po dolini za Cmirom. Po gozdu sem se še v temi malo lovil (ni nobenih oznak), ko pa sem enkrat prišel na plano je pa kar šlo. Pobočje je na začetku splazeno do trdega višje gori pa so večinoma mehke klože, ki držijo. Stene, ki oklepajo dolino so še polne snega, zato ture raje ne priporočam, saj se bo ob obetajoči otoplitvi ves tisti sneg splazil v dolino (kar sem imel priliko opazovati iz varnega zavetja senčega pobočja).
Od Kredarice do vrha je snega kar nekaj, vendar Milerjev kamin ni zalit kot je v dobrih zimah, zato sem na vrh pristopil v območju letne poti. Težave mi je povzročala prečka pod Malim Triglavom, kjer je bil čisto južen sneg obenem pa so se tudi podirale snežne cvetače.
Stolp je na vrhu tako pokrit z napihanim snegom, da sem šel najprej kar mimo njega,
Na Kerdarico sta prišla tudi 2 pešaka s krpljami iz Krme (cesta je splužena do zadnjih hiš).
Kdor bi se odločil ponavljat mojo turo svetujem, da se odpravi z nočjo in se tudi vrne rajši bolj pozno (počakati, da se ohladi in neha plaziti), sicer je pa še polno varnejših in lepih tur, ki vam jih bolj priporočam.
