Pod zastavo Matice

[Hey Joe]

NARISANA ZGODOVINA MATICE iz sedemdesetih in osemdesetih let

CyberSam je razgledani Matičar ter skrbnik tega Foruma. In je bil za to, da nadaljevanko, ki bo tu na ogled dva krat na teden (itak v elitnem jesenskem terminu), uvrstiva kar med Alpinistične vzpone. Saj so bili - in to pod zastavo Matice, pa čeprav nekje v pradavnini.

Uvodna pojasnila in predstavitev oseb, ki nastopajo v tem stripu

Matičar: Plezalec, ki mu sonce najlepše sije, ko ga pogleda skozi flašo vina.

Matičarka: Običajno alpinistka, katere življenje in delo v hribih je obeleženo v barvah v kakšni bolj veličastni ediciji, kot je tale strip.

Velematičarji:

Šrauf – Stane Belak
Marjon – Marjan Manfreda
Boro - Boro Krivic
Den – Danilo Cedilnik
Tonač – Tone Sazonov
Zupan – France Zupan
Pavle – Pavle Kozjek

Ostali sodelujoči:

Beš – Zoran Bešlin
Sabla – Janez Sabolek
Čopk – Slavko Frantar
Risar Joe – Janez Marinčič

V tej izdaji so zajeta zgolj nekatera dogajanja in to izključno iz domačih hribov.
Po zelo dobrih zimskih vzponih našega kluba takrat so bili prsti še nekaj časa slabše uporabni za risanje, pa skic in podobic ni.

Avtor skic smeri, besedil zanje ter soavtor karikatur in seveda objavljenih vzponov: Risar Joe
Soavtorica karikatur: Matičarka Lidija Honzak

(Nadaljevanje sledi)

[Hey Joe]

NARISANA ZGODOVINA MATICE

Poglavje : Neuporabno

Tu sta dve skici alpinističnih smeri iz zgoraj navedenega predala.
(»Da si ne bi kdo dons tm kej naredu!«)

Triglav, Črna stena

Prvenstveno sta tam čez speljala svojo smer Šrauf in Marjon.

Ob prvi ponovitvi avgusta 76 mi je soplezalec že v prvem raztežaju zaradi krušljivosti na svoji duševni liniji odpovedal. Po dvo dnevnem plezanju naprej sem takole izrisal takrat nekako najtežjo smer pri nas. Divja večerna nevihta v raztežajih pred bivakom ni narisana.


Široka peč, Čihulova

Tretja ponovitev te zloglasne zadeve je drugo noč in tretji dan potekala v julijskem snegu. Na novo sem splezal devet raztežajev direktnega izstopa na glavni vrh Široke peči. Pri enaindvajsetih sem tam vlekel na način »Premier de cordee«, ker se je partner že v uvodnih raztežajih mahnil s kladivom po prstu, pa potlej ni bilo druge...

V svoji športni karieri imajo izbranci obdobja, ko so v vertikali neverjetno zanesljivi. Pavle je po tej smeri sestopil kot solist. Nepojmljivo, a resnično.
Kot na Matici.

(Nadaljevanje sledi)

[Hey Joe]

NARISANA ZGODOVINA MATICE

Triglav, Peternelova

Tik pred Yosemiti leta 84...

.....je v Steni šlo že »na frej«.
Tu pa je treba končno nekaj zapisati tudi o mojih soplezalcih: Darči (na kratko imenovani Darjo Durjava z Matice) mi je pomenil brezhibno druženje, tisto na vrvi pa sploh, tudi v Peternelu. Skupaj sva nato predihala »The Nose«. In tega rahlega šestdesetletnika lani zagledam v Paklenici na vstopu v povsem dostojno smer. Kakšno srečanje v tem tisočletju!

Edina res izrazita težava v Peternelovi je nekoč štela VII- ,danes pa je ovrednotena s VII.
Se pravi, da smo bili kar dobri. Včasih tudi manj dobri, če smo se (ne edini) po parih raztežajih originala zaplezali levo v Črni graben.
Sestopali smo običajno peš in počasi po Skalaški, vmes sta dva spusta po vrvi, v hudourniku pod steno pa je čakalo pivo.


Peternelova s Čopom

Ena težjih in daljših klasik v Steni.
Pri oznakah v skicah pod A - Artificiel ; A e (ekspanzijski klini svedrovci), A 1 (solidno zabiti klini), A 2 (slabše sedeči klini v manj ali bolj previsni steni) se danes pleza med V+ in VII.

Naš soplezalec iz zimskega Stebra Šit Akademec Sabla je to kombinacijo splezal kot prvi pozimi s Tržičanom Čopkom.

( Nadaljevanje sledi)

[Hey Joe]

NARISANA ZGODOVINA MATICE

Travnik, Aschenbenner

Tu je sicer nedokončana, toda natančna skica tistega dela originala, ki se (davno je tega) v zgornjem delu ni podrl in njegove Variante.
Tam čez sem šel tri krat. Zapisal bi, da se v originalu nahaja veliko petk in petk plusov, levo v Varianti, ki je sicer nekaj lažja, pa je mesto šest plus.

Ker je to še danes huda smer, pusti vtis.
Matičar pod posebnim vtisom: »Midnight train« Jesenice – Ljubljana:


Stenarjev trikot, Zajeda spominov

Poetično ime markantne smeri ne pove vsega. Plezanje v Julijcih zahteva pazljivost, ker apnenec tam niti slučajno ne seže v skalno poezijo recimo drugega stolpa v dolomitski Selli.

(Nadaljevanje sledi)

[Hey Joe]

To je nadaljevanka, ki se na Forumu Matice bere v oddelku »Alpinistični vzponi«. Ker so bili, pa čeprav nekje v pradavnini.

NARISANA ZGODOVINA MATICE

Šite, Jaz ljubim alkohol

Anekdota, ki je morda tudi resnična, o nastanku imena pove tole:
Linija je bila splezana tik pred odhodom v vojsko, njen soavtor je Boro. Navihana alpinista sta že dolgo pred slovensko osamosvojitvijo izpeljala pravo »zavaravanje neprijatelja« in sicer z imenom JLA, kar bi lahko pomenilo »smer jugoslovanske ljudske armade«. Pomeni pa bolj prijetno, občasno poživitev, podobno našemu ritmu v alpinizmu.

Smer je priročna. Malo dostopa in (po želji) lahek sestop po Jesihovi.
Vmes je zelo resno, tudi natančno plezanje v slabši skali, proti vrhu pa strmo, a v solidnih počeh.
V drugem raztežaju sem tam vedno srečal dvoje zaporednih mest VI. stopnje, proti koncu smeri pa je bilo tudi nekaj, kar sem, dobro se spomnim, odfrikal s pomočjo zadnje plati, oprte v previs nad sabo.
Da, plezati je treba (po vrstnem redu):
z glavo, z nogami, z rokami, z ritjo (če drugače ne znese).

(Nadaljevanje sledi)

[Hey Joe]

NARISANA ZGODOVINA MATICE

Zahodni del triglavske stene, Šlosarska

Tretji vzpon po tej zelo resni smeri pripada našemu klubu.
Sem bil zraven. Z Bešem.

Niso pa bile vse zgodbe z našega kluba veličastne.
Bil je fant grškega videza in priimka. Zato smo mu rekli Mitja »Bruhopopolus«. Potem, ko je v Šlosarski prvič bivakiral zgolj v kratkih hlačah, je tja šel s soplezalcem ponovno.
»Mojstrana rescue team« je oba našla čisto spodaj po njunem skupinskem izmetu iz stene.

Ljudje, nekaj heca ali pa malo tveganja sodi na gornji konec vrvi. Varovališče mora zdržati vse. In to ne zgolj na metuljih. Ne izpostavljat simpatičnih soplezalk pod sabo!

(Nadaljevanje sledi)

[macandcheese]

Jst sm zato, da letos Hey Joe nariše karikaturo za na matičarske majce!

[Hey Joe]

NARISANA ZGODOVINA MATICE

Triglav, Ljubljanska

Matičarju Tonaču je že davno tega v zahodnem delu Stene uspela dobra, velika smer.
Skica njene proste ponovitve nazorno kaže, da moraš biti za tja dober ter da ti ob tem ne sme manjkati čuta za orientacijo.

Ker si to smer zmogel še za dne, se ti na sestopu z Luknje odpre pogled na.....

/Sfinga; risba v mehkem svinčniku; j.m./
(Nadaljevanje sledi)

[Hey Joe]

NARISANA ZGODOVINA MATICE

Da ne bo vse tako silno resno izrisano, gremo proti koncu v Kamniške na teren, primernem za mešane naveze.

Kogel, Zupanova

Po poletnem obiskovanju ledno – granitnih 800 in 1000 metrskih linij nad Chamom, ali pa po kakšni dobri odpravi, so sledili izleti nad domačo Kamniško Bistrico.

Zupan mi je svojo smer pred kratkim zelo simpatično komentiral:
»Da, Janez, zelo fotogenična je!«


Kogel, Rumena zajeda

Postoročna risbica je nastala v srednješolskih klopeh, kjer je bila moja profesorica tudi vrhunska alpinistka Nadja Fajdiga. Z elektrotehniko tako nisem imel težav, spomin na previs v Rumeni zajedi iz leta 73 pa je ostal.

Slabih deset let kasneje sva s Sablo tam delala drugo, zelo nenavadno prosto ponovitev. Nekoč vrhunski jamar je levo od tega previsa našel preduh, ki naju je brez težav pod zemljo popeljal navzgor na naslednje stojišče pod znano ploščo/poč Propeler.

(Nadaljevanje sledi)

[Hey Joe]

NARISANA ZGODOVINA MATICE

Triglav, Prusik – Szalay

Ena od najdaljših smeri v Steni.
Ko se preko roba, ki je tisočih metrov nad vstopom, znajdeš na Plamenicah, je to rahlo podobno občutku redkega ostrega zraka s Srednjega vrha Nošaka v daljnjem Hindukušu, sedem tisoč štiristo metrov nad morjem. In to je to!

V upanju, da je skica (kakor tudi ostale iz te knjižice), dovolj nazorno izrisana, želim vsem, ki vam gore na naš način pomenijo več, doživeta potovanja tam preko in povsod drugod tudi!

Tale šopek smeri in pripovedi je ubran le kot delček zelo veličastnega venca zgodovine Alpinističnega odseka Planinskega društva Ljubljana Matica.
Morebiti bi bilo marsikaj tega pozabljeno, pa ni. Tudi zato, ker je treba dihati in lahko tudi v svojem 43 letu aktivnega alpinizma še kaj splezam v nekaj višjih hribih.

Oktobra 2015 bi to bilo to.
Janez Marinčič

fotka: Samo Molek, AO Matica