V nedeljo sva z Aleksom ponovno napadla domače stene. Ker sva rekla, da se ne bova spet pražila na soncu, sva romala v Šite. Poleg severne stene, naju je seveda privlačilo tudi ime smeri . Sama smer ti na začetku ponudi odtenek bolj krušljivo plezarijo, v zgornjih delih se pa smer prelevi v lepotico, saj se kar čudiš konstantnosti cugov in zgornjega dela. V ta težkem raztežaju je pa plezarija bolj frikovska - previsen odsek z dobrimi grifi.
Impozantna stena Šit, foto: Aleksander Krajnc
Krušljiv prvi cug..
Nuoro dober cug, v katerem sam debel gledaš, kam bi stopu; foto: Aleksander Krajnc
Strmina tudi v V-icah ne popušča; foto: Aleksander Krajnc
Sledi guzenje v kaminu; foto: Aleksander Krajnc
Zajeda do nebes
foto: Aleksander Krajnc
Sestop po Jesihovi smeri
Snega je na sestopu le za vzorec. Zahvaljujeva se pa tudi vremenu za sodelovanje, ker naju je napral šele ko sva na tleh zvijala štrike