Mladinski odsek - Galerije

Mrežce nad Lipanco 23.12.2017

MREŽCE NAD LIPANCO (1965m)-izlet mladinske skupine

23.12.2017

     V soboto, na dan pred božičem, smo se člani in članice mladinske skupine PD Matica podali na izlet v Julijske Alpe. Iz meglene Ljubljane smo se pripeljali na že-kar-precej-polno parkirišče v bližini planine Zajavornik. Tam si je vsak udeleženec nadel nujni del zimske opreme-lavinsko žolno, v nahrbtnikih pa so se znašle tudi sonde in lopate. Tako pripravljeni smo si turni smučarji nadeli smuči, borderji so si oprtali svoje borde, pohodniki so si še zadnjič popravili gamaše in že smo se s širokimi nasmehi podali v sončen dan.

     Prvi del poti, ki vodi do Blejske koče na planini Lipanca, se zmerno vzpenja skozi gozd, ki nam je s svojo belo odejo pričaral pravo zimsko pravljico. Medtem ko smo si pri koči privoščili počitek, so se naše glave radovedno ozirale po okoliških vrhovih. Vodnica Mateja nam je potrpežljivo, drugemu za drugim s palico kazala na bližnji greben, kjer je bil naš cilj. Nekateri so z vzponom do koče že dosegli svoj cilj, ostali pa smo navdušeno nadaljevali pot. Vzpenjanje smo od koče nadaljevali v smeri Viševnika in Mrežc. Za razliko od prvega dela poti se ta del poti vzpenja skozi strm gozd. Vdirajoč se sneg je povzročal težave pohodnikom, ki pa se kljub temu niso predali in so vztrajali do vrha. Ko smo se končno rešili gozda in prispeli na greben, so se nam odprli dih jemajoči razgledi na vse strani neba. Na naši levi se je v soncu kopal naš Triglav in vsi njegovi spremljevalci, nekje pred nami smo v daljavi opazovali bele avstrijske hribe, za nami pa se je pogled razprostiral vse do Kamniških Alp in do še vedno v megli ležeče Ljubljanske kotline in okoli nje posejanih gričev. Na vrhu je seveda sledila natančnejša razlaga panorame, malica in smučarjem najljubše opravilo-snemanje in pospravljanje psov s smuči. Vrha seveda nismo mogli zapustiti brez skupinske fotografije.

     Do koče smo se vrnili po isti poti. Sneg za smučanje ni bil ravno idealen a smo kljub temu močno uživali. Nekateri so bili hitrejši, spet drugi malo manj hitri, a čez nekaj časa je pred kočo spet sedelo vseh sedemnajst nasmejanih obrazov. Do avtomobilov smo se prav tako vrnili po isti poti, torej čez gozd. Spuščanje po gozdnih stezicah je bilo za smučarje in borderje nadvse zabavno in je minilo čisto prehitro. Pri avtomobilih smo nato z žarečimi obrazi počakali še na pohodnike, ki s svojim tempom niso dosti zaostajali za smučarji. Mislim da smo se nato vsi zelo težko poslovili od pravljičnega gozda, bleščečega sonca in ustvarjenih spominov, saj smo še lep čas »preždeli« na parkirišču in debatirali, dokler se nismo končno prestavili v gostilno in z debatiranjem nadaljevali tam. Seveda nismo pozabili poskrbeti za svoje želodčke in od sonca osušena usta. Predvsem pa nihče od nas ni pozabil tega čudovito preživetega dne v vedno lepih slovenskih gorah in med prav tako krasnimi ljudmi. Mladinci smo tako svoje skupno obiskovanje gora v letu 2017 zaključili z lepimi novimi spomini, prijateljstvi in z željo po čim več tako preživetih dneh!

Nika Smole