Varstvo narave - Galerije

Predavanje Dušice Kunaver ČAR RASTLIN V SLOVENSKI LJUDSKI DEDIŠČINI - 13.4.2018

13.aprila 2018 smo bili v planinskem domu v Kamniški Bistrici deležni prijetnega druženja z Dušico Kunaver. V čarobnem okolju Kamniških planin nam je ob domačem čaju in sladkih dobrotah predstavila čar rastlin v slovenski ljudski dediščini, nam odstrla legendo o zmaju in Vrtomiru v dolini Kamniške Bistrice in skupaj z nami zapela nekaj ljudskih pesmi.

Že v davni poganski dobi so naši dedje posvečali rastline bogovom in spoznavali njihove čarodejne in zdravilne moči. Zimzelene rastline so od pradavnine predstavljale neko posebno, naravno moč, močnejšo kot zimo. Zelena rastlina sredi zime, sredi bele, ledene, otrple narave, daje upanje, da bo kmalu spet pomlad. Skodelica s kaljenim žitom na božični mizi je tisočletja staro zagotovilo poljedelcu, da je kljub temni in mrzli zimi v pšeničnem zrnu dovolj življenjske moči za skorajšnjo pomladno rast. V pomladno zelenje in v bršljan oviti zeleni Jurij je podoba pomladnega božanstva, podoba pomladne rasti, zmage pomladi nad zimo, toplote nad mrazom, pomladne svetlobe nad zimsko temo. Tudi cvetnonedeljska butara, sestavljena iz pomladnega zelenja, še danes pomeni »žegnan les«, ki prinaša v kmečko domačijo zdravje, srečo in dobro letino. Nežna mala marjetica, nabrana v kresni noči, je imela toliko moči, da je odgnala hudo uro. Bršljan je pomagal do lepega obraza, leska je kazala pot do zaklada, bezeg je dekletu priskrbel ženina, a netresk je varoval hišo, da strela ni treskala vanjo. Arnika še danes celi »ofnane« rane in bodeča neža še danes prerokuje vreme. Ti davni čari rastlin še do danes niso izgubili svojih skrivnostnih moči . Rastline so vedno varovale človeka pred nevarnostmi ter pred zlimi bitji in uroki, ki so povzročali bolezni. Prinašale so zdravje, lepoto, srečo in blaginjo. Vera v čarodejno moč rastlin je svojstveni del zgodovine našega ljudstva. Znanje o teh starodavnih čarih je vredno ohraniti prihodnjim rodovom.

Dušica Kunaver je kulturna publicistka, profesorica angleščine in ruščine, zbirateljica slovenskega ljudskega izročila. Področja njenega dela so predavanja in knjige, pri čemer njen knjižni opus obsega približno 150 knjig. Za življenjsko delo je dobila najvišjo državno nagrado na področju šolstva.

Dušici se najlepše zahvaljujemo za čaroben zaključek čudovitega pomladnega petka.