Planinsko društvo - Novice

Izšla knjiga MATICA PLANINSTVA, ob 120-letnici Planinskega društva Ljubljana-Matica

Objavljeno: 7.1.2014, zadnja sprememba 8.1.2014 ob 15:48 Št. ogledov: 3507

Ob 120-letnici Planinskega društva Ljubljana - Matica je v decembru 2013 izšla knjiga Matica planinstva.

Izdalo in založilo: Planinsko društvo Ljubljana - Matica. Besedilo: Peter Mikša. Naklada: 500 izvodov. Ljubljana, 2013.
Format: 24 cm x 31 cm. Obseg: 262 strani. Fotografije: več kot 300 fotografij

Kazalo 1, kazalo 2, več vzorčnih strani v fotogaleriji.

O avtorju: dr. Peter Mikša, planinec, alpinist in športni plezalec, je doktor znanosti s področja zgodovine, ki se raziskovalno posveča sodobni zgodovini, predvsem zgodovini športa. Posebej ga zanima zgodovina slovenskega planinstva in alpinizma.

Iz uvodnika:

Dragi planinski prijatelji, dragi gostje!

"V zgodovino našega društva gre danes že 119. redni letni občni zbor, kar pomeni, da letos praznujemo 120-letnico ustanovitve našega planinskega društva, na kar smo lahko upravičeno ponosni. Za opravljeno delo bi se rad zahvalil načelnikom odsekov, odbornikom, zaposlenim, sodelavcem in vsem članom društva."

Tako se je začelo letno poročilo upravnega odbora Planinskega društva Ljubljana-Matica na zadnjem občnem zboru, ki se je začel po kratkem premoru, po proslavi 120-letnice ustanovitve našega planinskega društva.

Hvaležni smo vsem preteklim rodovom ljubiteljev gora, ki so svoje veselje do planin in narodni ponos združevali v našem društvu.

Stavek, ki ga boste zasledili v marsikaterem uvodu letnih poročil upravnega odbora Planinskega društva Ljubljana - Matica, pove bistvo: zakaj smo nastali, zakaj smo obstali, zakaj obstajamo in zakaj bomo obstajali tudi v prihodnje.

Ideja o nastanku knjige, bolje povedano, zgodovinskega pregleda Planinskega društva Ljubljana - Matica, je nastajala dolga leta. V meni se je rodila kmalu po tem, ko sem kot načelnik alpinističnega odseka po funkciji pristal v upravnem odboru Planinskega društva. Na vsakoletnih sprejemih med alpiniste smo tik pred zdajci sestavljali vprašanja za novopečene alpiniste, največja zadrega pa je nastala prav na področju zgodovine odseka in društva, ki se je prenehala takoj za dogodivščinami sestavljavcev vprašanj. Ko sem v tistem času skušal urediti arhiv alpinističnega odseka, sem hitro ugotovil, da je zgodovina omejena le na spomin še aktivnih članov odseka, pa še to si lahko izvedel le ob vrčku piva v gostilni Rio, ki je bila v osemdesetih letih zbirališče ljubljanskih in v Ljubljani študirajočih alpinistov. Vsa »literatura« je obsegala knjigo vzponov, Ničota, ki je marljivo, z gradbeniško natančnostjo izdeloval letno statistiko alpinističnih tur, ter kartoteke gospodarja odseka s kartončki z nazivi opreme in imeni, ki niti približno niso odgovarjali dejanskemu stanju, saj je ves
čas delovala človeška iznajdljivost in se je oprema izposojala med člani odseka, ne da bi gospodar za to vedel. Tako so nas tečajnike pod taktirko neuničljivega Šraufa pošiljali k posameznikom domov, v zameno pa je tako pridobljena oprema ostala v uporabi tečajnika. Na ta način sem prišel do samostoječe češke vrvi, ki bi bolj koristila kakšnemu artistu v cirkusu kot pa plezariji. Jasno je vsak poskrbel, da se je uredila tudi kartoteka, pa smo spet prišli do zgodovinskega dejstva. Podobno je bilo tudi v ostalih odsekih z izjemo postaje Gorske reševalne službe, kjer je Boris (ki je bil nekaj časa tudi gospodar bivaka pod Skuto) z neuničljivo natančnostjo vodil evidenco opreme, in pri tem ni bilo šale.

Seveda so ti dokumenti v precejšnji meri izpuhteli skupaj s tistimi, ki so jih z vso vnemo ustvarjali. Spomnim se enega od vodnikov takratnega izletniškega odseka, ki mi je pokazal, kako se pripravlja na posamezno turo z načrtom izleta s skico, opisom, avtobusnim voznim redom, poročilom o opravljeni ogledni turi in predračunom, natančnim do pare (stotinka jugoslovanskega dinarja). Prav tako se spomnim poročil o opravljenih »službenih« poteh takratnega predsednika društva Gregorja, ki so pravzaprav zelo natančen opis delovanja društva od gradnje sedanjega Triglavskega doma na Kredarici naprej.

In tako se približamo problemu.

Z izjemo dokumentacije gospodarskega dela društva, ki je bila vedno vzorno urejena in vodena, jasno v skladu s standardi za takratne v današnjem jeziku gospodarske družbe, je ostala dokumentacija zelo pomanjkljiva oziroma le-te sploh ni.

Ob spoznanju, kako je v petdesetih letih prejšnjega stoletja končala naša dokumentacija in večji del naše knjižnice, je bila edina rešitev dejstvo, da smo pričeli pomembne dokumente v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja predajati mestnemu arhivu.

Na srečo pa je ves ta čas izhajal Planinski vestnik, ki je neprecenljiv vir podatkov in dejstev o našem obstoju; toliko bolj je to pomembno sedaj, ko posamezniki ob nujni izgubi spomina nekatere stvari odkrivajo na novo, kot da ne bi gore stale že milijone let.

Mogoče bi tem novodobnim »zgodovinskim« dejstvom še verjel, če v svojem obdobju članstva v društvu in v upravnem odboru ne bi sedel skupaj z nekaterim člani Slovenskega planinskega društva še izpred druge svetovne vojne. Ti so mi zgodovino Planinskega društva Ljubljana - Matica na zelo preprost način tudi razložili, zato vsekakor drži dejstvo o nastanku omenjenega društva, ki se je takrat imenovalo Slovensko planinsko društvo in je bilo ustanovljeno 27. februarja 1893 v gostišču Pri Maliču v Ljubljani.

V takih okoliščinah se je na koncu ideja izoblikovala tako, da skušamo knjigo izdati ob okrogli obletnici in v obliki, kot je pred nami.

Najprej je bilo treba najti avtorja. Ob tem se je posredno ali neposredno ponudilo kar nekaj posameznikov, ki pa žal niso odgovarjali ideji. Na tem mestu se jim še enkrat iskreno zahvaljujem za pripravljenost na sodelovanje. Želeli smo mlajšega, s planinsko preteklostjo neobremenjenega avtorja, ki pa naj bi imel tudi ustrezno formalno izobrazbo. Osebno menim, da nam je uspelo.

Pri tem ni nepomembno, da se v vsebino ni vtikal nihče od funkcionarjev društva, saj smo želeli zgodovino tako, kot je, in ne zgodovine, prirejene današnjemu času. Pravzaprav je bil z nastajajočo vsebino seznanjen zelo ozek krog članov društva, kar je tudi prav. Sledili smo preprostemu reku, naj zgodovino sodijo in pišejo zgodovinarji.

Takoj se je seveda pokazal problem dokumentacije, kar je avtor skušal reševati z brskanjem po znanih in manj znanih arhivih. Na glavo smo obrnili tudi skromni arhiv v prostorih društva na Trdinovi 8. Če so zgodovinska dejstva povezana z društvom kot celoto nekako obelodanjena in raziskana, pa se nam precej zatika pri dokumentaciji o delovanju odsekov, o dosežkih članov, o načelnikih, odbornikih in drugih pomembnih članih društva. Tudi poglavje o predsednikih obsega le dosegljive podatke, zato tudi s tega mesta ne bo odveč poziv vsem nekdanjim in sedanjim članom, ki razpolagajo s kakršnimi koli dokumenti o društvu in jih hranijo doma, da jih prinesejo na društvo v uporabo ali pa le za preslikavo oziroma skeniranje; fotokopiranje je tako ali tako preteklost. In tukaj se odpira naslednje poglavje naše zgodovine, ki jo je nujno treba zapisati, kar pa nas še čaka.

Skupinica, ki smo jo sestavljali Peter, Andrej, Aleš in Tomaž, se je sestajala in počasi je nastalo to, kar je pred nami. Pri tem ne morem mimo vseh tistih, s katerimi je Peter opravil razgovore, tistih, ki so prispevali razna gradiva in na ta način razjasnili kakšno praznino, in tistih, ki so s planinsko prisrčnostjo spremljali nastajanje knjige.

Društvo je 120-letnico obstoja zaznamovalo s slavnostno sejo upravnega odbora na predvečer ustanovitve, 26. feruarja 2013, s proslavo na dan 119. občnega zbora dne 17. aprila 2013 v Ljubljani in na dnevu planincev v Kamniški Bistrici v soorganizaciji PD Kamnik in Planinske zveze Slovenije ter na koncu dne 25. junija 2013 s prejemom reda za zasluge, s katerim je naše društvo na predlog Planinske zveze Slovenije odlikoval predsednik Republike Slovenije, gospod Borut Pahor.

Seveda pa smo prisostvovali tudi odkritju spominske plošče Slovenskemu planinskemu društvu na pročelju ljubljanske Name, torej na mestu, kjer je nekdaj stalo gostišče pri Maliču, in na proslavi v Cankarjevem domu dne 27. februarja 2013.

In ko se na koncu ozrem na to bogato preteklost ter omenim dejstvo, da smo preživeli tri države in dve svetovni vojni, pa ostaja ideja planinstva v vseh pojavnih oblikah zelo aktualna tudi v samostojni Sloveniji.

Tomaž Willenpart
predsednik društva

Knjiga je na voljo v Informacijski pisarni društva, Miklošičeva 17, Ljubljana. Cena za kos je 15 eur z DDV.


Komentarji - Dodaj komentar