Planinsko društvo - Novice

Priporočila za varno hojo v gore

Objavljeno: 16.6.2014 Št. ogledov: 875
GRZSPriporočila za varno hojo v gore, povzeto s strani GRZS

Izbira ture

  • Izberite turo, primerno svoji telesni in duševni pripravljenosti. V večji skupini se je treba prilagoditi zmožnostim najšibkejšega udeleženca. Upoštevajte svoje zdravje in zdravje drugih udeležencev.
  • Zelo previdni naj bodo srčni bolniki, astmatiki, sladkorni bolniki, ljudje z visokim krvnim tlakom, z alergijami, s čezmerno težo, starejše osebe. Posebno skrb je treba posvetiti otrokom.
  • Izberite turo, ki jo pozna vsaj eden od udeležencev.
  • Poleti upoštevajte hudo vročino na južnih straneh in na poteh brez sence, pozimi pa nevarnost snežnih plazov na severozahodnih in severnih do severovzhodnih pobočjih naših gora. V času nevarnosti snežnih plazov v visokogorju izberite ture niže, kjer te nevarnosti ni.
  • Informacije poiščite pri zanesljivih ljudeh, ki dobro poznajo gore in razmere v njih. To so gorski vodniki in gorski reševalci. Ne nasedajte osebam, ki govorijo o nezahtevnosti ture, sami pa so jo z veliko sreče komaj zmogli.
  • Ne hodite sami po brezpotjih, za katera ste izvedeli v vodnikih, na spletnih straneh in pri znancih, če nimate tovrstnih izkušenj, ampak si raje najemite gorskega vodnika.

Vreme

  • Preden se podaste v gore, se prepričajte o primernem vremenu pred turo, med njo in po predvidenem koncu – za zlato rezervo, če se vam tura zavleče.

Upoštevajte:

  • Naše telo se močno ohlaja že pri plus 10 °C (neprimerna obleka, dež, veter,  poškodba, stres bolezen itd.).
  • Pozimi ob sneženju ali vetru grozijo snežni plazovi.
  • Spomladi, poleti in jeseni je velika možnost neviht. Upoštevajte pravilo 30 sekund in 30 minut. Pravilo pomeni pogojno varnost, ko mine med bliskom in gromom najmanj 30 sekund. Tedaj je nevihta oddaljena 10.800 m (30 s × 360 m/s (hitrost zvoka) = 10.800 m). Strela lahko udari še 30 minut po zadnjem gromu.
  • Močno deževje spremeni suhe hudournike v divje reke v zelo kratkem času. Poti postanejo drsne in spolzke.
  • Gorski reševalci bodo v slabem vremenu potrebovali več časa za dostop do vas, ob nevarnosti strele in snežnih plazov pa jih predvidoma sploh ne bo.
  • Ponoči, v megli, med sneženjem in pri močnem vetru helikopter ne more leteti v gorah.

Obveščanje

  • Kadar greste na turo sami ali v skupini, vedno napišite komu, ki ostane doma ali v dolini, kam nameravate iti in kdaj se boste vrnili.
  • Vpisujte se v vpisne knjige v kočah in na vrhovih, še posebej če ste sami ali v majhni skupini. S tem si lahko reševalci veliko pomagamo v morebitni iskalno-reševalni akciji.

Na turi

  • Začnite počasi, da se dobro ogrejete.
  • Tempo naj bo zmeren, primeren tudi za šibkejše udeležence.
  • Pravočasno se ustavite, slecite odvečna oblačila, kaj popijte.
  • Za počitek izbirajte varna mesta.
  • Ob sumu, da lahko na vas pade kamen, si takoj nadenite čelado.
  • Na izpostavljenih poteh se varujte (uporaba plezalnega pasu in varovalnega kompleta za ferate). Če je koga strah ali se ne počuti dobro, ga je treba navezati (za to potrebujete nekaj znanja – gorski vodniki).
  • Kadar se kaj zalomi, se morate pravočasno obrniti, gora bo počakala.
  • Pozimi morate znati hoditi z derezami in uporabljati cepin tudi za zaustavljanje pri zdrsu.
  • Poleti na snežišču uporabljajte cepin za sekanje stopinj. Še boljša je uporaba derez in cepina.
  • Ne pozabite na močne UV-žarke v visokogorju (nevarnost snežne slepote, opeklin izpostavljene in nezaščitene kože, možnost sončarice in toplotnega udara). Primerno se zaščitite (sončna očala z UV-zaščito, krema z močnim zaščitnim faktorjem, lahko in zračno pokrivalo za glavo in izbira senčnih poti v vročini).
  • Sproti zaužijte dovolj hrane in pijače, da ne boste dehidrirali. Kasneje je to težko nadomestiti. V kočah jejte juhe in pijte osvežilne nealkoholne pijače.
  • V nevihti pohitite v koče, če to ni možno, pa vsaj sestopite z izpostavljenih grebenov. Vzpona v nevihti nikakor ne nadaljujte.
  • Pri sestopu bodite še posebej previdni, saj tedaj niste več tako zbrani.
  • Kadar imate na nogah dereze, pazite, da se z njimi ne zapnete v drugo nogo.
  • Če ste odšli na turo v skupini, ostanite skupaj do vrnitve v dolino.
  • Če je kak udeleženec zelo utrujen, je bolje prespati v planinski koči kot na vso silo nadaljevati.

Uporaba mobilnega telefona v gorah

Mobilni telefon je elektronska naprava, ki brezhibno deluje v (mestnih) naseljih. Z njim smo povezani s prijatelji, starši, otroki, sodelavci, servisno službo in še s kom. Nanj se lahko skoraj vedno zanesemo. V gorah pa je lahko tudi drugače, zato je tam potrebna previdnost. Pri izbiri ture se ne smemo zanašati na potuho in pomoč mobilnega telefona. Ta nas ne more obvarovati pred padcem kamna na glavo, zdrsom ali pred tem, da se nekje v brezpotju izgubimo. Lahko pa z njim pokličemo pomoč zase ali za koga drugega. Ker je v gorah ponavadi zaradi oddaljenosti postaj, ki sprejemajo in oddajajo GSM-signal, ta zelo slab, se telefonski aparat trudi poiskati najboljši signal. Za to opravilo potrebuje veliko energije in se zato izprazni veliko hitreje kot v dolini. Tudi mraz ni zaveznik majhnih baterij, ki so v aparatih. Zato priporočamo:

  • Preden se podaste na turo, napolnite baterijo mobilnega telefona.
  • Na turi naj bo izključen. Vključite ga le, ko ga potrebujete.
  • Shranjenega imejte pri sebi na toplem in zaščitenega pred vlago, tako znojem kot dežjem.
  • Če je signal zalo slab, lahko poskusite s SMS-sporočili.
Ukrepanje ob nesreči
  • Če je soplezalec padel v steni, ga spustite do primerne police.
  • Nudite mu prvo pomoč, kolikor imate znanja, opreme in možnosti na terenu.
  • Zaščitite ga pred padajočim kamenjem, ledom, mrazom, vetrom.
  • Pri nas pokličite telefonsko številko 112, v drugih državah pa se prej pozanimajte za pravo (Italija 118, Avstrija 140).
  • Pri reševanju s helikopterjem poskušajte z obleko dobro vidne barve pokazati, kje ste. Če imate telefonsko ali radijsko zvezo, sporočite pilotu, kje ste.
  • Kadar helikopter leti blizu stene, je vedno možnost, da se zaradi vetra sproži kamenje. Tudi sami morate biti vpeti v kline oziroma sidrišče.
  • Če se pomoč ne pričakuje takoj ali kmalu, začnite reševati, kot so vas učili v alpinistični šoli. To je možne le, če je soplezalec laže poškodovan.
  • Kadar ste prisiljeni bivakirati, se umaknite vetru, snežnim plazovom, vodnim slapovom ob dežju ter padajočemu kamenju in ledu. Ne pozabite, da lahko tudi samo s cepinom izkopljete luknjo za bivakiranje.

Oprema

Za vsak gorniški cilj, ki smo si ga izbrali glede na svojo psihofizično pripravljenost, moramo izbrati ustrezno opremo, od katere sta zelo odvisni kakovost in varnost našega vzpona. Po namembnosti poznamo več vrst opreme: obleko, obutev, zaščitno, tehnično, bivak itd. Danes je na trgu zelo velika izbira opreme različnih proizvajalcev in kakovosti. Zelo pomembno je, da vemo, kakšno opremo potrebujemo, in da vsak kos opreme, ki ga vzamemo s seboj, znamo tudi pravilno uporabljati. Cepin v roki nas ne bo rešil, ce se prej nismo naučili z njim zaustaviti zdrsa. Tudi čelada v nahrbtniku nam ne bo obvarovala glave. Glede na to, da je kvalitetna gorniška oprema dokaj draga, predvsem začetnikom svetujemo, da se posvetujejo s prijatelji gorniki, gorskimi reševalci, alpinisti ali kar s prodajalci. Kljub temu da za različne vrste vzponov potrebujemo različno opremo, pa nekateri kosi morajo vedno z nami v hribe in so del obvezne opreme. Druga oprema, ki je tudi navedena v naslednjih poglavjih, pa je specifična glede na vrsto in težavnost vzpona. Zavedati se je treba, da so temperature tudi poleti v hribih lahko zelo nizke.

Obvezna oprema

Kot smo že rekli, obvezno opremo vedno vzamemo s seboj ne glede na vrsto in zahtevnost vzpona:

  • alu folija in/ali bivak vreča
  • osebni komplet prve pomoči
  • čelna svetilka in baterije
  • mobilni telefon s polno baterijo
  • navaden svinčnik in kos papirja.

Planinarjenje poleti

Oprema za hojo po markiranih poteh za eno- ali večdnevne pohode 

Enodnevni pohod:

  • visoki usnjeni pohodni čevlji
  • debele/volnene nogavice
  • pohodne hlače
  • perilo (majica) iz hitro sušečega se materiala
  • srajca ali puli
  • flis ali vetrovka
  • kapa
  • rokavice
  • pokrivalo za zaščito pred soncem (kobuk ...)
  • sončna očala
  • krema za zaščito pred soncem
  • (zložljive) pohodne palice
  • brezalkoholna pijača (čaj, sok, energijski napitek ...)
  • malica (sendvič, sadje, čokolada, ...)
  • ustrezen zemljevid, se posebej če ne poznamo terena
  • čelada, če je pot izpostavljena ali se vije po terenu, kjer je nevarnost padanja kamenja ali manjšega zdrsa

Večdnevni pohod:

  • enaka oprema kot za enodnevni pohod
  • dodatno perilo, nogavice in majice, da se lahko preoblečemo
  • zadostna količina tekočine in hrane
  • ustrezen zemljevid, lahko še GPS
  • če načrtujemo spanje po planinskih postojankah, se poznimamo o njihovem obratovalnem času in kapacitetah
  • če načrtujemo spanje na prostem, potrebujemo ustrezno bivak opremo, kot so spalna vreča, šotor, ležalna podloga, kuhalni pribor...

Planinarjenje poleti po zahtevnejših poteh

Takšne poti od nas zahtevajo boljšo psihofizično pripravljenost. Za hojo po njih potrebujemo podobno opremo kot za planinarjenje, dodatno pa še zaščitno in tehnično opremo:

  • enaka oprema kot za hojo po markiranih poteh
  • čelada
  • samovarovalni komplet
  • rokavice (za lažji oprijem jeklenice).

Vir: GRZS


Komentarji - Dodaj komentar