Petindvajset Plus Poletnih

Herojske zgodbe z gora in gostiln.
Odgovori
Dea
Prispevkov: 4
Pridružen: 07 Okt 2021, 17:11

Ko sem se lotila zapisovanja letošnjih vzponov sem še kar presenečena ugotovila, da se jih je od junijskega izpita nabralo 25 in še en kup dolgih navrtanih. Opogumljena s prispevki sošolk iz AŠ sem se odločila, da podelim delček svojih poletnih dogodivščin. Zgodba se začne na Sardiniji, kjer sva z VW Aninega fotra odkrivali sardinijska plezališča, se prvič dotaknili granita (ekstremno navdušeni!) in za finiš odkrili še res fino večraztežajko na stolp, ki štrli iz turkiznega morja, kičasto:
Slika
Ana v Marinaio di foresta, Pedra Longa

V nadaljevanju poletja sva se kot večina tečajnikov najprej lotili NŠG-ja, kjer sva (kot večina tečajnikov) totalno zgrešili smer. Nekoliko bolje nama je šlo na Korošici, kjer sva splezali 3 kratke-sladke v Vršičih. S sabo sva »peljali« Grilja, ki je neprizanesljivo komentiral najino sprotno varovanje. Nad 1 jebo je bil celo tako impresioniran, da jo je fotodokumentiral. Če koga zanima, mu ziher z veseljem pokaže sliko. (10/10 would whip).

2 podaljšana vikenda sem plezala v Dolomitih, ki so se za začetnika najprej zdeli sumljivo po konci, vendar sem hitro ugotovila, da so bogati s šalcami in da znajo biti pravzaprav prijaznejši od domačih hribov. Najbolj se mi je vtisnila v spomin Via Gross na Sass Pordoi, ki sva jo plezali z Ano (tokrat zadeli smer, četudi je bila klinsko zelo skopa) in Adang/Old south face na Sas Ciampac s Sebatom in Nejcem (oba AO Kranj) na Slo taboru v Alta Badiji.

Slika
Zadnji korak v Cinque Torri

Slika
Nejc, 3.dan

Slika
Ano sem uspela pofotkat med bojem z jebo v najbolj krušljivem cugu

Ker so tabori pač super kraj za spoznavanje potencialnih soplezalcev in nabiranje idej, sem se udeležila še 2. Najprej na Ledinah, kjer sva s Sebatom plezala Jubilejno v Dolgem hrbtu. Kljub mokroti, se mi je to zdela ena lepših smeri letos. Naslednji dan mi je ostala energija še za Košutovo spominsko smer v Grintovcu, spet z Ano, spet z izgubljanjem v megli. Posledično so v smeri (verjetno tudi izven nje in vsekakor pod njo) ostali ne tako maloštevilni klini. Ups.


Slika
A je to tista megla, na katero se lahko nasloniš?!


Eden boljših vikendov poletja je bil definitivno PZS-jev Ženski alpinistični tabor v Karnijcih. Kaj se je plezalo, kdo je bil tam, o čem smo se pogovarjali in ali smo res imeli pižama party sem zbrala v spodnji prispevek: https://www.pzs.si/novice.php?pid=15228

  Slika
Najboljša ekipa poletja <3 

Še en poletni omembe vreden cilj se mi zdi Viševa skupina v Zahodnih Julijcih. Impresionirala me je predvsem za Julijce divje kompaktna skala, samotnost in selekcija kafetjer v italijanskem bivaku. Manj me je impresioniral dolg dostop z biciklom, lisica ki mi je pojedla piškote in oseba, ki mi je izpod stene sunila pohodne palice. Prvi dan sva s Sebatom raziskovala toplo, vzhodno steno Divje koze, plezala sva Via Bauer. Naslednji dan sva se lotila smeri Krobath-Metzger v Trbiški Krniški špici, ki je poznana kot Miss Julijcev. Čeprav sem si ob tem poimenovanju skoraj bruhnila v usta moram priznati, da je to najlepša smer, kar sem jih letos plezala. Logična, izpostavljena od začetka do konca, šalce do komolcev. Celo večno algast kamin najbolj neprijetnih širin naju je pričakal v suhem stanju. 

Slika
Seba v Divji Kozi

Slika
in še v najlepših platah Miss Julijcev

Slika
Neskončne sestopne police

Slika
Gor: sovražim bicikl, Dol: wiiiiiiiiiiiiiiiiiij

Zadnji septemberski vikend sem izkoristila za zadnje nohtanje v S stenah. V soboto sva z Žigatom plezala Kovinarsko v Mojstrovki. Ker sem ga brezsramno poslala v začetni kamin mokrega izgleda, sem dobila meni sicer najlepši raztežaj s prečko, v katerem sem z roko izpulila klin, ki me je spomnil na to, da se je ravno na tem mestu ponesrečil Vanja Furlan. Sicer pa je razen nekaj večjih projektilov smer res »prijazno alpsko presenečenje«. Naslednji dan sva s Sebatom plezala se Igličevo v Mali Rinki, ki sem jo že lansko leto splezala na topa. Takrat se mi je zdelo skoraj nepredstavljivo tako smer plezati tudi naprej. Nekaj smo se pa vseeno naučili. 

Poletje sem zaključila z Urško v Rušici. V soboto sva plezali Kuštrasto, v nedeljo se nama je pridružil še Žiga (oba AO Kranj), plezali smo Zahodno zajedo. 

Slika
Urška me je že pozimi naučila, da se morala dvigne s Haribo-ji iz žepa puhke/hlač

Slika
Kičasta jesen pod Špikom 

Iz objave je izostalo marsikaj. Med drugim Debela peč, Zadnji Prisojnik, Planjava, Zadnjiški ozebnik...in Pakla, kjer imava z Ano še neporavnane račune za jesen. Zanimivo, da se z vsako splezano smerjo seznam na wishlisti le teh paradoksno podaljša. 
Poletje je bilo polno »prvič«. Prva smer v enakovredni navezi, prva ženska naveza, prvi abseil v temi brez čelk, prvič zataknjen štrik na abseilu (in drugič in tretjič), prvič strgan štrik, prvič v steni med nevihto s točo in prvič še kakšna stvar, ki bo ostala znotraj naveze. Očitno se pač največ naučim iz lastnih napak, sem pa definitivno zelo hvaležna vsem soplezalcem, od vsakega sem se kaj naučila, pa četudi je to potrpežljivosti. :D

Večna hvaležnost tudi vsem, ki so vložili svojo energijo v to, da so nas kaj naučili. Predvsem Vidu, ki je fural šolo (tudi ko se nam ni najbolj dalo), Grilju za vse nasvete in očetovsko skrb :D in Pintiju za prvo hribovsko smer in vse nadaljnje lekcije iznajdljivosti.

Slika

3, 2, 1, brusim cepine...
 
 
 
 
 
 
IDEMO
un
Prispevkov: 191
Pridružen: 03 Jan 2011, 23:00
Ime in priimek: griljo

Čestitke za zajeten šop smeri!

Pa srečno na Velebitu  :chain:      
Odgovori