Taghia 2021

Herojske zgodbe z gora in gostiln.
Odgovori
SegelG
Prispevkov: 5
Pridružen: 03 Jun 2019, 08:59
Ime in priimek: Gregor Šegel

30. novembra smo do zob oboroženi na letalo za Marakeš.
Kam smo bili namenjeni? Klajmbat v Tagijo! 
Slika
31. smo se s taksijem odpeljali v Atlas do vasi Zaouia Ahansal kjer se cesta konča naprej pa do vasi Taghia čaka še dve uri hoje z mulami, ki nosijo večji del opreme. Na poti smo na tržnici kupili tudi sadje in zelenjavo, ki je v Tagiji sicer težko dostopna.
Slika

Prve dni smo se močno odprli in splezali več smeri v kanjonu. Z Gašperjem sva lezla Belle et Berbere 300m, 6b+Classe Montagne Epinal, 200m 6c+
SlikaSlika

Črt in Ivan pa smer Classe Montagne Epinal. Ugotovili smo, da je skala precej monolitna in podobna Pakleniški, a zelo težko sprejema kline. Ponekod je mogoče dokaj uspešno varovati s frendi smeri pa so alpsko opremljene, česar se zaradi strmih sten hitro navadiš. Plezanje je uživaško, grifov ponavadi ne zmanjka, postanejo pa z oceno obratno sorazmerno manjši. Po dolgih smereh s konstantnimi težavami je dobro poznati sestope po berberskih kozjih stezicah, saj se na vrhu hitro znajdeš v temi. Zato sva prvi dan počitka z Matevžem izkoristila za raziskovanje kanjonov in okoliških poti. 
Slika
Slika
Naslednje dni sta Črt in Matevž splezala smeri Canyon Apache (280m, 6c) in Trompetenkaefer (320m, 7a+)
Slika

Naveza GG pa smeri L’allumeur de Reves Berberes (320m, 6c) in Canyon Apache.
Slika

Na dan restiča nas je presenetil sneg, ko je pobelil celotno Taghio. Sneg se je v senci (severne stene) obdržal do konca odprave. V blatni baraki brez ogrevanja ti mraz resnično pride do kosti in cez poldrugi dan je naveza, ki se ne imenuje GG pokazala prve znake vročine. Ker mi mraz ni mogel do živega me je naslednjo dan zatolkla zastrupitev, ki je ne bi podrobneje opisoval. Na srečo je naslednji dan enaka usoda doletela tudi vse ki so se mojim akrobacijam do stranišča smejali. Tokrat sem se zadnji smejal jaz. 
Slika

Pa ne za dolgo, saj so stenice v naših vzmetnicah praznovale rojstni dan. Poleg vročine, zastrupitve in snega smo naslednji dan na strehi naše barake bíli bitko proti številčno izredno močnemu sovražniku. Navezo Črt, Ivan je bitka z vsemi elementi dodobra shirala, naveza GG pa se je kljub trebušnim težavam odpravila v južno steno Taoujdade in splezala smer A Boire ou Je Tue le Chien (250m, 6c).

Slika
Slika

Naslednji dan smo se v trojni navezi (Črt, Matevž, Jaz) odpravili v zgornjo steno Ifriga, a se je že dvourni poplezovalni dostop izkazal za prevelik zalogaj. Sam sem splezal prvi raztežaj smeri (7a), a se za nadaljevanje nismo odločili. Zato sva dan zatem ponovno v navezi GG povezala zgornjo in spodnjo steno Ifriga s smerema La reve d´Aicha (250m, 6a+) in Princess Msmrir (250m, 7a).
Slika
Zjutraj 13.11. sta se Črt in Matevž zaradi slabega počutja odločila za sestop v dolino in se odpeljala v Azilal, kjer sta bolnica in lekarna na dosegu roke.

Z Gašperjem sva v blatni hišici prevedrila še dva mrzla dni s snežno ploho 15.11. pa splezala smer Baraka (680m, 7b, 6b/AO).
Slika
Slika

Slika
Veličastna smer na vrh najvišje stene imenovane Oujdad je klasika in zaradi konstantnih težav 6a-6c in detajla 7b zahteva hitro plezanje tudi v težjih raztežajih. Ob štirih sva stala na vrhu dan. Dan zatem smo se z novim članom odprave Mohamedom Rezki ben Youssefom odpravili v Saharo.Slika
Slika
 
 
 
 
Od nékdej lepé so Ljubljanke slovele,
al lepši od Matičarke bilo ni nobene,
nobene očem bilo bolj zaželene
ob času nje cvetja dekleta ne žene!
Odgovori