Danes sva si z Gradišotom omislila malce nenavadno zabavo - šla sva v Osp plezat eno tehnično smer, ki jo je pred 20 leti zlezel Silvo Karo. Od daleč zgleda vlečenje po lojtrah lažje od frikanja, pa ni bilo čisto tako. Če ni primerne poke, kamor bi lahko zabil klin ali zataknil frenda, zna biti napredovanje kar zabavno. Na koncu sva še probala na top rope pofrikat najino "novo" smer, pa je po prvem poizkusu zmanjkalo dneva. Bova še kdaj prišla, če ne bo razmer v hribih.
P.S. Kakšen tehnični raztežaj za pokušino priporočam alpinističnim pripravnikom, ker si v parih metrih zelo razjasniš postavljanje varovanja.
Ni problema Žaka. Sam ti vnaprej povem, da opazovanje tehničarjenja ni atraktivno. Ko prvi v navezi stoji na slabem klinu in išče naslednjo šibko točko stene, se mu v glavi ful dogaja, za ostale pa je bolj dolgčas. In en raztežaj se lahko hitro raztegne na par ur. Bolj zanimivo bo, če boš s seboj prinesla nekaj svojega železa in sama probala kaj naštrikat.