Po celem vikendu bejbisitanja sem že komaj čakala, da povoham še kaj višjega od Rožnika. Pičila sem po Bosovi na Brano in uživala v ponedeljkovi samoti.
V prvih skokcih sploh ni bilo treba cepinov vzet z rukzaka, ker so pač kopni. Ravno ko je proti vrhu začelo delat škrip-škrip in sem bila na tem da zavriskam ob pogledu na prvo prelepo zaplato ledu, pa sem že stala na grebenu. Občasno si zaželim, da bi naši hribi zrasli par sto metrov više