Kiklop - Športnoplezalna "Relja" z modifikacijami

Herojske zgodbe z gora in gostiln.
Odgovori
kastelicp
Prispevkov: 26
Pridružen: 19 Mar 2015, 21:49
Ime in priimek: Peter Kastelic

Ker so naju sklincali, da plezava in nič ne objaviva, kracam tole za nazaj… Vse skupaj se je začelo, tako kakor se moji plezalni podvigi ponavadi začnejo - Ob desetih zvečer prižvižga Natašin SMS: »ej, a bi šou ju3 dopoldne nekam plezat? Begunjščica al pa Debela peč?«. Kot ponavadi najprej nekaj jamram. Tokrat zato, ker sem pisan kot rezerva za šankom. Vseeno se naslednji dan izkaže, da »gužve« ne bo. Stisnem kliči na telefonu in Nataši zadnji moment preprečim plan B - pohod na Grmado. Navsezgodaj zjutraj, okoli desetih, torej kreneva proti Ljubeleju.
Dovolj uvoda. Nekaj težav z izbiro smeri, kolebava med Smrketo in Kiklopom. Obdrži Kiklop. Iščeva dostop. Prva skupina plezalcev na katero naletiva, nama ne zna pomagati. Reši naju druga skupina: »za tunelčki desno do gurtne, leva smer je spominčica, desna pa kiklop.« Najdeva tunele. Najdeva melišče. (»Blizu sva«.) Najdeva gurtno. (»To je to,« si misliva.) Vidiva navezo v spominčici. (»Evo naju.) Najine smeri pa od nikoder. Kreneva desno po skrotovju in nekaj deset metrov višje ugledava prvi svedrovec. Kasnejša dognanja razkrijejo, da to pravzaprav ni bil prvi, pač pa zadnji svedrovec prvega raztežaja. Kakorkoli. Našla sva svojo smer. Vesela sva. Zarineva naprej in poštantava. Nataša brez težav opravi z drugim raztežajem, kjer na sidriču naletiva na navezo, ki se je prej ubadala s Spominčico – Nekoliko sta zašla. En plezalec je že zarinil skozi najin preduh, drugi pa je bil še daleč za nama. Ker se nama ne da čakati, zaplezam kar naravnost navzgor. Odkrijem sijajno poč, ki se znotraj sebe razdeli še v dve poči. Skala kompaktna, možnosti za postavljanje varovanja odlične. Hop čez manjši previsek in kot bi mignil sva že oba na vrhu stene. Nekoliko nižje se »zatavana naveza«, na apzajl punktu pripravlja na spust. Ker imava le enojno vrv, se dogovoriva, da lahko uporabiva njuno. Prijazna dečka, ni kaj. Eden iz Kamniškega odseka, drugi pa naš – Matičar bojda. Ampak bolj na papirju, kakor je sam dejal. Izdal nama je tudi, da je pred leti enkrat ali dvakrat celo obiskal ferajn.
Zaradi študijskih obveznosti sva z Natašo, namesto da bi splezala še kakšno smer, odbrzela nazaj proti avtu. Odločitev se je izkazala kot sijajno imenitna, saj so naju z začetkom vožnje proti domu že ujele debele dežne kaplje. Prijetno izkoriščeno nedeljsko poldne, bi lahko zaključil.
tipitasa
Prispevkov: 48
Pridružen: 10 Apr 2015, 02:09
Ime in priimek: Nataša Vodopivec

Tut eno fotko imava. Štrik gre v preduh, Peter pa je pri drugem kompletu zavil desno v poč.

Slika
Odgovori