S Katjo sva šla 12. 8. lezt Kratkohlačo na Planjavo. Ker noben od naju nima avta, sva nabasala samo najbolj nujno v moj nahrbtnik in šla kar z motorjem proti Kamniški Bistrici. Parkirala sva na Jermanci in se odpravila proti Kamniškem sedlu. Malo nad Pastirci sva si ogledala potek smeri:
Dostop, ki je levo od snežišča na zgornji sliki, sva kar hitro našla in začela s plezanjem:
Vmes nisva gledala pod noge samo za stope, ampak tudi, da ne bi pohodila preveč planik:
Po detajlu naju čaka sprehod čez majhno sedlo:
V smeri sva lahko ponekod štantala kar čez ušesa:
Šla sva tudi skozi okno:
Pozneje na razu, ko sem zihral Katjo, sem zaslišal: »Dovolj mam tega trenja, razvezala sem se!« Tako sva pospravila štrika in nadaljevala peš po lahkem terenu:
Odprl se nama je tudi razgled na Kamniško sedlo in Brano:
Najboljši del pa je to, da se na vrhu smeri praktično zaletiš na markirano pot:
Gor sledi še glasen »FUUUUUKAAAAT« in že sva bila na Kamniškem sedlu na pivu. Nato pa dol in zopet napakirava nahrbtnik, kolikor se da kompaktno, ter že letiva čez ovinke v Kamniški Bistrici. Pa nej kdo reče, da se ne da it plezat z motorjem:
Dobra skala, lepa tura, še boljša družba!