Kratkohlača

Herojske zgodbe z gora in gostiln.
Odgovori
Peter Kolar
Prispevkov: 7
Pridružen: 10 Maj 2017, 10:15
Ime in priimek: Peter Kolar

S Katjo sva šla 12. 8. lezt Kratkohlačo na Planjavo. Ker noben od naju nima avta, sva nabasala samo najbolj nujno v moj nahrbtnik in šla kar z motorjem proti Kamniški Bistrici. Parkirala sva na Jermanci in se odpravila proti Kamniškem sedlu. Malo nad Pastirci sva si ogledala potek smeri:
Slika

Dostop, ki je levo od snežišča na zgornji sliki, sva kar hitro našla in začela s plezanjem:
Slika

Slika

Vmes nisva gledala pod noge samo za stope, ampak tudi, da ne bi pohodila preveč planik:
Slika

Po detajlu naju čaka sprehod čez majhno sedlo:
Slika

V smeri sva lahko ponekod štantala kar čez ušesa:
Slika

Šla sva tudi skozi okno:
Slika

Pozneje na razu, ko sem zihral Katjo, sem zaslišal: »Dovolj mam tega trenja, razvezala sem se!« Tako sva pospravila štrika in nadaljevala peš po lahkem terenu:
Slika

Odprl se nama je tudi razgled na Kamniško sedlo in Brano:
Slika

Najboljši del pa je to, da se na vrhu smeri praktično zaletiš na markirano pot:
Slika

Gor sledi še glasen »FUUUUUKAAAAT« in že sva bila na Kamniškem sedlu na pivu. Nato pa dol in zopet napakirava nahrbtnik, kolikor se da kompaktno, ter že letiva čez ovinke v Kamniški Bistrici. Pa nej kdo reče, da se ne da it plezat z motorjem:
Slika

Dobra skala, lepa tura, še boljša družba!
Odgovori