Po taboru v Trenti, sva se z Natašo odpravila na plezalni oddih k zahodnim sosedom. Brez jasne destinacije se nekako znajdeva v Mellu, kjer noben od naju še ni bil. Po hitrem internetnem pregledu možnih ciljev, najdeva smer Via Vinci na Pizzo Cengalo in budilka je že nastavljena.
Po treh urah dostopa je pri Rifugio Gianetti čas za kavo in menjavo obutve. Levo Badille, desno Cengalo in raz po katerem poteka smer.
V smeri:
Tudi v Italiji so mnenja očitno deljena:
Smer se zaključi na predvrhu, od koder se da abzajlat nazaj pod steno. Do vrha pa je sledilo še nekaj južnega snega:
Spust z vrha po normalki je netežaven, je pa do doline kar dolga pot, tako da sva si za naslednje dni izbrala raje smeri s krajšim dostopom.
Uživancija v Il Risveglio di Kundalini:
Po Mellu sva se prestavila v Courmayeur in z gondolo na Glacier du Geant, kjer je bilo letos precej šotorov, verjetno posledica koronsko znižane kapacitete Rifugio Torino. Tudi sicer v Italiji precej striktno nosijo maske, pa tudi merjenju temperature pred gondolo ali pred prihodom v kemp se ne izogneš.
Luštn:
Naslednji dan se sprehodiva pod Tour Ronde, kjer splezava Eperon Bernezat. Tour Ronde je sicer precej velik kup naloženega kamenja, ki se veselo podira. Vseeno pa se tam najde 200m trdne skale, kateri sledi 200m naloženega grebena do vrha. Na ta hrib več ne grem.
Je pa vsaj razgled z vrha dober:
Zadnji dan pred odhodom pa sva šla na izlet na Lago d Arpy in potem na Lago di Pietra Rossa. Razgled na celotno skupino Mont Blanca te ne pusti ravnodušnega, super opcija za rest day!