Sfinga, Dolomiti, Široka peč

Herojske zgodbe z gora in gostiln.
Odgovori
rner
Prispevkov: 30
Pridružen: 31 Dec 2016, 17:13
Ime in priimek: Blaž Karner

V četrtek 10. septembra sva z Žigo Rozmanom plezala Raz mojstranških veveric v Sfingi. Dostopila sva po Skalaški in Zlatorogovih policah in kar hitro prispela do odcepa za Amfiteater, kjer se končno pokaže:
Slika

Lepota plezanja v razu ni ravno navdušujoča, je pa linija spektakularna. V težjem raztežaju se ravno na težkem bulderju maje najboljši grif (zaenkrat je še tam). Po nekaj študiranja gibov oba ugotoviva, da prostega vzpona ta dan ne bo.

Akcija takoj iz štanta (foto: Žiga Rozman):
Slika

Dramatično!!!
Slika

Dva dni kasneje se že tlačimo v avto namenjen v Dolomite. Pet oseb + prtljaga je ravno prav, da je avto popolnoma poln, da je ogljični odtis po osebi najmanjši in da prideš v Dolomite in nazaj za pičlih 17€. Prvi dan za plezanje izberemo zahodno steno Lastoni di Formin. Perspektivni podmladek se zapodi v smer Nikibi, z Matevžem pa se odpeljeva še malo višje in vstopiva v smer Excuses moi... nekineki (300m, 7a).  Na detajlu nekaj mokrote onemogči vzpon na pogled, a v drugo gre rado in tako brezskrbno nadaljujeva proti vrhu. V zadnjem raztežaju se nama zaradi odlomljenega grifa pripeti en dokaj spektakularen polet, a Dolomiti so strmi in bojazen, da bi na poti navzdol ob kaj zadel je odveč.

Drugi raztežaj (foto: M. Štular):
Slika


Predzadnji raztežaj je 50m poezije po šalcah (foto: M. Štular):
Slika

Drugi dan sledi dostop pod Cimo Scotoni, kjer sva z Evo Vidmar plezala smer Scotonata Galactica (450m, 7a+). Smer je odlična z navdušujočimi raztežaji. Detajl tik pod vrhom sva splezala v drugem poskusu.

Lepo, strmo (foto: Eva Dana Vidmar):
Slika


Slika

Eva v 7aju nad prvo polico:
Slika


Po sestopu je sledil premik pod Passo Sella, kjer smo naslednji dan v trojni navezi plezali Quatro giorni un estate v Sas Pordoi. O tem je več že napisal Grilj, da je zadeva res fajn, priča naslednja fotografija (foto: Matevž Štular):

Slika


Po povratku iz Dolomitov pa sva se z Natašo odpravila na lepo turo v Široko peč. Vzhodni steber je prava slovenska klasika v precej solidni skali. Nekaj podrtije te pričaka le v zadnjih treh raztežajih, v katerih misli ne smejo odtavati k dolomitskim šalcam. Skupaj z dostopom in sestopom je tura kar dolga in bolj resna kot vse prej opisane smeri.

S sestopa:
Slika


Pogled nazaj na martuljško kraljico:
Slika


Gremo plezat!


 
 
 
Hey Joe
Prispevkov: 440
Pridružen: 04 Nov 2011, 11:13
Ime in priimek: Janez Marinčič

Hojla, v tiste konce nekako sedaj ne morem, sem pa kolos nekoč prostoročno izrisal. Res je že čas, da se slikica pojavi končno tudi v knjižici o Matici nekoč, ki jo čaram s pomočjo našega člano in informatika Aneja že nekaj časa.
Slika
Odgovori