Pod steno smo naleteli na klasično letošnjo oviro - krajno zev. Lotili smo se jo iz več koncev in krajev, na koncu pa smo se s sošolkama AB in DM odločili, da izplezamo iz nje zaradi prevelike težavnosti in potegnemo prečko nad zevjo pod spomenikom N. Košuti. Odločitev je bila smiselna, plate pa so bile relativno položne. Že vnaprej sem se ponudil da grem prvi. Prečka v platah me je izredno pozitivno presenetila s tremi skalnimi ušesi! Po 60 m prečke sem končno našel klin v smeri in na primernem mestu naredil štant. Punci za nama sta ga bili verjetno tudi veseli.
Smer naravno razdeli travnata greda (del prečenja tamkajšnjih sten) in tudi kvaliteta je s tole gredo razdeljena na relativno katastrofo do vrhunskega plezanja (za oceno cca. IV, seveda). Prvih nekaj cugov je relativno praznih, le tu in tam se najde kakšen klin. Prostorov za nameščanje ostalega varovanja je dovolj, čeprav je bilo iskanje teh prostorov zaradi krušljivosti mestoma neugodno. Zadnji raztežaj pod gredino je tako predstavljal ultimativno podrtost te smeri. Smer je tudi bogatejša za 2 dobra klina in popravljen štant.
Nad gredino nas smer popelje po previsno-travnatem skrotju (mmm...) mimo ogromne luske in na zadnje 4 raztežaje čudovitih plat. Tam so tudi štanti označeni s prusiki, orientacija pa je relativno preprosta. Z malo iznajdljivosti in cik-cakanja postane smer malenkost lažja. Na koncu plat sva okoli ovinka izplezala v lažji svet in po nekaj minutah prešla levo na zavarovano planinsko pot iz Grintovca.
Malo pa smo se namučili
Originalen vstop v smer na najnižji točki snežišča. Naš vstop je bil 60 m desno.
Moč v prečki
Trening se tukaj zihr pozna 
Luska za travnato gredo. Smer gre tu okoli luske.
Začetek plat po gredi. Globine se ravno ne vidi :/
Po nekaj cugih miganja je kar škoda da je plat že konec
