Vikend izlet za Ak

Herojske zgodbe z gora in gostiln.
Odgovori
anabanana
Prispevkov: 14
Pridružen: 14 Jul 2020, 21:26
Ime in priimek: Ana Baumgartner

Pretekli podaljšani vikend smo skupaj s par Matičarjim in enim Rašičanom raziskovali hribe in stene v Martuljku. Kot lahko razberemo že iz večine Miheličevih opisov tamkajšnjih gora v Slovenskih stenah, gre za težko dostopne in precej divje hribe, ki se v glavnem ne ponašajo s silno kvaliteto skale, so pa zelo scenični in imajo visok potencial za plezalni avanturizem. Sama prej tam še nisem plezala, zato mi odločitev iti/ne iti ni predstavljala hude dileme.
Slika
Dokaz sceničnosti. (foto: Mark)

Rok, Mark in idejni vodja izleta Pinti so bili najbolj zagnani in so se proti bivaku za Akom (če kdo ve, kdo ali kaj je “Ak”, prosim za pojasnilo, hvala!) odpravili že v petek, kljub suboptimalni vremenski napovedi. Ta se v soboto žal ni izneverila, ampak so bili fantje dovolj motivirani, da so se vseeno podali proti stenam. Splezali so Kajzljev steber na Kukovo špico ter potem nadaljevali po grebenu proti Dovškemu križu. Za crux izleta se je na koncu izkazal sestop, tako da smo lahko preostali člani odprave (Ruben, David, Ana) pozno v večer opazovali tri lučke, ki se spuščajo iz Amfiteatra proti grapam, ki vodijo proti krnici za Akom. Nismo jim ravno zavidali, smo jih bili pa veseli, ko so le prišli nazaj.
Slika
Hud greben! (foto: Mark)
Slika
Hariboji vedno dvignejo moralo in voljo do življenja :) (foto: Pinti)
Slika
Ko so že vedeli, da jih čaka sestop s čelkami. So imeli pa vsaj lepe razglede. (foto: Mark)

Naslednji dan smo se zbudli v jasno in toplo jutro, kot nalašč za plezat. Z Rubnom sva se odpravila proti Široki peči, natančneje proti njenemu vzhodnemu stebru. Že ob pogledu na steno in času dostopanja nama je bilo jasno, da bo dan dolg. Sama nisem čisto vedela, koliko orientacijskih težav naj pričakujem v smeri, ampak jih potem, ko sva se sprijaznila, da notri ne bo prav veliko klinov za orientacijo, niti nisva imela. Sem pa imela priložnost v zadnjem delu smeri izkusiti novo stopnjo krušljivosti slovenskih hribov, kjer se grifi odlomijo že, če jih grdo pogledaš. Sledil je še dolg in ne ravno trivialen sestop v Amfiteater ter po grapi do bivaka, kamor sva tudi midva prišla s čelkami. Tam sta naju počakala David, ki je po neki žnj varianti splezal na Mali Oltar, in Pinti, ki je “raziskoval možnosti športnega plezanja” v okolici in izvedel šprint po pivo do avta in nazaj. Pomoje smo vsi kar dobro izkoristili dan.
Slika
Nekje v smeri.
Slika
Amfiteater. Do dol je še dolga!
Slika
Abzajl v sončnem zahodu.

Čeprav se mi v nedeljo zvečer ni zdelo, da sem pretirano utrujena, sem se na praznično jutro zbudila ne ravno sveža, z musklfibrom in nič preveč razočarana, da se nismo zmenili za noben visoko leteč plezalni plan. Tako da je bil edini doseženi cilj ta dan Zgornji Martuljkov slap, kamor sva se šla s Pintijem špilat turiste. Če boste v tistih koncih, priporočam ogled 😊
Slika
"O waw!" (foto: Pinti)

Skratka, res lušten mini plezalno-hengalni vikend trip. Hvala vsem fantom za družbo, še kdaj! <3
 
 
 
VidVilhar
Prispevkov: 78
Pridružen: 30 Jun 2015, 14:29
Ime in priimek: Vid Vilhar

Ful dobr!  8)  
Pes ki laja je premalo kuhan.
Odgovori