Na Cmir in Za Cmirom

Herojske zgodbe z gora in gostiln.
Odgovori
anabanana
Prispevkov: 14
Pridružen: 14 Jul 2020, 21:26
Ime in priimek: Ana Baumgartner

Iz ugotovitev, da je pretekli teden v hribih snežilo ter da je na Snežaku novih objav mnogo, na straneh alpinističnih odsekov pa skoraj nobene, bi marsikdo predpostavil, da je trenutno v slovenskih hribih očitno razmera za smučat. No ja, eni se moramo kdaj o (ne)obstoju razmer prepričati še na lastne oči, in tako v petek popoldne s Pintijem skujeva plan za naslednji dan - cilj: Cmir, gor po Uroševi grapi v njegovi severni steni, dol pa smučat po krnici Za Cmirom.

Parkirala sva pri Peričniku, misleč da bo od tod naprej na strmi cesti itak vedno več snega, kar bi 20 let staremu cliotu (z ne ravno pogumno voznico) verjetno predstavljalo prevelik izziv. V tem drugem se sicer nisva zmotila, je pa cesta kar dobro splužena skoraj do konca in prevozna za vse z malo jačimi avti, za naju pa je to pomenilo pešačenje dobrih 4 km s smučmi na ruzaku do Aljaževega doma in seveda kasneje še nazaj. Pri Aljaževem domu sva le obula smuči in začela vzpon po Tominškovi poti, ki vodi do začetka omenjene grape. Že ta del avanture ni bil trivialen, saj se marsikje nisva mogla odločiti, ali je bolj ugodno kljub strmemu terenu hoditi s smučmi ali se brez njih pogrezati do kolen in še čez. Večinoma so v tej dilemi zmagovale smuči. Nekako sva le prilomastila do začetka grape, ki je sprva precej položna, kar nama je omogočilo, da sva še malo napredovala na smučeh in se tako izogibala gaženju. Grapa naju je kmalu privedla do strmega žleba, ki je, kot se je kasneje izkazalo, predstavljal edini element plezanja v trenutnih razmerah in hkrati tudi edino mesto, kjer sva se navezala. Nato pa se je začel cca. 700 višinskih metrov dolg in naporen boj z globokim svežim snegom, ki je z izjemo nekajmetrskih odsekov trde podlage trajal vse do vrha Cmira, kjer sva se znašla malo pred 3. uro popoldne oz. po dobrih 8 urah od začetka hoje. Na vrhu sva se oba strinjala, da je bil vzpon bolj preizkus vztrajnosti in motivacije kot pa plezalno doživetje, hkrati pa sva se nadejala, da bo vsaj smučanje po krnici Za Cmirom vredno vloženega truda. Na srečo so bile razmere za smučat tam res vrhunske, po premium quality pršiču sva izrisala vsak svojo linijo skoraj od vrha pa vse do gozda, tako da je bil vsaj smučarski del izleta zadetek v polno, če že plezalni ni bil.

Predpostavka iz uvodnega odstavka se je navsezadnje izkazala za resnično, so pa po moje tovrstni "izleti v neznano", ko ne veš zares, kaj te čaka, vseeno zanimiv izziv :) Sledi še par fotk, ki priča o povedanem:

Slika
Na začetku grape, kjer je še šlo s smučmi

Slika
Vstop v žleb, extreme drytooling

Slika
Zadnji del grape, ki bi bil v dobrih razmerah verjetno trivialen, v tem primeru pa ga kar ni hotelo biti konec

Slika
Nagrada za vložen trud :)

Slika
 
 
 
Odgovori