Granit v Cadarese je res krasen, gladke sive plate z dobrim trenjem, ki se sramežjivo dvigajo iz gozda in POČI vseh širin in dolžin, od tistih za konice prstov, do najbolj scary off-widthov in še največ tistih sladkih, nekje med dlanjo in pestjo. Nekatere najlepše izmed njih so bile včasih celo navrtane, na kar pričajo ostanki odrezanih svedrov. V enem sektorju in večini okolišnjih plezališč so svedri ostali, se pa da tudi tiste smeri večinoma splezati na trad. Kot nekdo, ki se šteje med bolj prestrašene klajmberje in sicer zelo rad vpenja svedre
res priporočam obisk območja vsem, ki bi radi izboljšali svojo trad glavo. Frendi, jebe, tricami in verjetno tudi pločevinke grejo not skoraj z zaprtimi očmi, testiran pa je bil tudi večkratni padec na suboptimalnega mikro-frenda, ki je kljub mojim močnim dvomom dejansko držal (magic).
Pod plezališčem te vabi ozka zelena dolina, free camping spot 5 min stran od prvih smeri in termalna voda, ki se izliva v reko in se je izkazala za vrhunski tuš, ki spere tudi najbolj ogaben »strah-švic«.
A ju vidiš?
Razpon ocen je ogromen, vse od zgornjih 5k pa do 9a (Tribe - baje najtežja trad smer na svetu?), smo pa kljub treningih »tehnike« v pcc bili vsi primorani za kar nekaj ocen spustiti svoj nivo iz apnenca (ups). Smeri na fotkah se gibljejo v nivoju 6a-6c in so kljub nizkim ocenam res RES lepe!!
(that rock got a little too excited...)
Mogoče najboljši del pa je, da smo bili v vseh sektorjih in plezališčih bolj ali manj sami in smo si res lahko v miru vzeli čas za učenje tehnike in neizogibno premikanje "milimeter po milimeter" in si ob temu brez sramu privoščili še občasni bojni krik.
Cadarese 27.4. - 1.5: Simon & DeaCadarese, Balma, Ponte Romano 31.5. – 4.6.: Simon, Miha, Dejan (vsi AO Kozjak) & Dea
Slike: "vsi", večinoma pa kar jaz. PS: fantje so bili res kul družba, bom(o) pa zelo veseli, če se nam naslednjič pridruži še kakšna punca.
