

Z megle na jasno
Ko sva le prišla pod steno, se je le zjasnilo toliko, da sva videla, da Severni slap ni več v najboljši formi. Zato sva raje odšla pod Kavkin slap, ki je od spodaj izgledal bolje, pa tudi konkreten mraz nama je vlil nekaj upanja za dobre razmere. Prvi raztežaj je bil še najbolj zahteven, ker so visoke februarske temperature vseeno pustile posledice - vse pač ni držalo, je bilo pa višje gor bolje, pa tudi manj strmo.

Prvi raztežaj

Konec drugega

Višje gor je vedno bolj zabavno
Da plezanja ne bi bilo prehitro konec, je Pinti v drugem delu smeri namesto naravnost na snežišče zavil v kamin desno, tako da sva v resnici splezala neko varianto. Zanimivo plezanje, malo snega, malo ledu, na koncu pa gaženje do vrha stene in okoli opasti skoraj na vrh Stenarja. Sestopila sva proti Stenarskim vratcem in potem po poti dostopa, kjer bi bilo verjetno bolj optimalno s smučmi. Vmes je sicer spet postalo megleno in začelo snežiti, pa tudi zeblo je precej (mene). Je bilo pa lepo opazovati padajoče snežinke konec marca še v dnevni svetlobi, kako padajo na že zelena tla.

Vrh, "s katerega se nam odpre lep razgled na Dolkovo špico, Škrlatico, Cmir, Begunjski vrh, Triglav, Bovški Gamsovec, Planjo, Razor ter sosednji Križ" (vir: hribi.net). Če je vidljivost > 20 metrov

Mogoče bo z naslednjo otoplitvijo res konec letošnje zime. Po drugi strani pa, glede na ekstremne vremenske dogodke zadnje čase, kdo bi vedel.
