bednikove reportaže iz izletov

Herojske zgodbe z gora in gostiln.
Odgovori
bednik
Prispevkov: 219
Pridružen: 25 Feb 2005, 20:06
Ime in priimek: rok_blagus

V tej rubriki bom objavil daljše proste spise iz boljših vzponov. tisti ki se mu tega sranja ne da brat, naj pač ne bere. upam da bo to vzpodbuda tudi za ostale ase, da kaj napišejo.
za slovnične in druge napake ne odgovarjam.
Zadnjič spremenil bednik, dne 10 Nov 2008, 12:17, skupaj popravljeno 1 krat.
bednik
Prispevkov: 219
Pridružen: 25 Feb 2005, 20:06
Ime in priimek: rok_blagus

FRENEJI


Prvi dan sva se s Samom povzpela do ko?e Monzino (2590 m), kjer sva si dodobra spo?ila o?i na prelestnih mladenkah, ki v ko?i skrbita za dobro po?utje. Drugi dan sva ?e zgodaj za?ela pot proti bivaku Eccles (3850 m). Razmere na ledeniku so bile odli?ne in v majhnji leseni hi?ki sva lahko nadoknadila nekaj uric neprespane no?i. Nekaj ?ez poldne sva se povzpela ?e na Pic Eccles (4000 m), odkoder sva si ogledala nadaljevanje dostopa do skalnega dela stebra in se vrnila nazaj v bivak. Preostanek dneva sva prele?ala na skali, u?ivala v toplem soncu in fenomenalnem razgledu na Brouliardske stebre ter na glas razmi?ljala o tem kako zajebano je ?ivljenje alpinistov. Tretji dan sva se ?e v temi povzpela na Pic Ecles, se od tam s tremi spusti po vrvi spustila na plato pod Frenejskimi stebri in po njem nadaljevala dostop pod centralni steber. S pravim plezanjem sva za?ela malo ?ez sedmo uro, deset ur kasneje pa sva na grebenu, ki vodi mimo Mont Blanc du Courmayerja na Mont Blanc, ?e preklinjala v mo?an veter in gosto meglo. Okoli osme ure zve?er se je Samo ustavil in mi strokovno razlo?il, da sva na vrhu. Tudi prav in ?e sva sestopala dalje. V nastajajo?i temi sva dosegla smrdljivo kovinsko ?katlo (4362 m), ki je ?tirim ?ehom, ?vicarju, Kolumbijki in nama nudila zavetje pred no?jo. ?etrti dan sva se v tretjem poizkusu kon?no prebila do ko?e Gouter (3817 m). V prvem sva namre? delala kroge na platoju pod bivakom, v drugem pa sestopila po napa?nem grebenu. Kljub vsemu pa sva ujela zadnji vlakec, ki vozi alpiniste, pohodnike, turiste in radovedne?e iz La Fayeta na Nid d Aiguille (2400m) in se odpeljala v Chamonix.

6. avgusta sva Samo Krmelj in Rok Blagus v desetih urah opravila tretjo slovensko ponovitev Boningtonove smeri v centralnem Frenejskem stebru v pogorju Mont Blanca. Gre za smer, kjer je plezanje drugotnega pomena, pogled na skico in ocene pa ne razkrije pravih te?av in pomena smeri.
bednik
Prispevkov: 219
Pridružen: 25 Feb 2005, 20:06
Ime in priimek: rok_blagus

DIVAJN


Zve?er se utrujen a sre?en vrnem iz Chamonixa. S Samom sva preplezala Frenejske stebre. Takoj zjutraj pa Ale?u ?e pi?em mejl. ?e bi ?el z mano plezat Divine v Grand Pillier d anglu, me zanima. ?ez dan, mogo?e dva dobim odgovor, da ga, vendar pa da trenutno nima ?asa. ?ola oziroma nekaj podobnega. ?ez teden pa se vseeno zmeniva. Greva takoj, ko bo vreme! A vremena ni in ni bilo. Bli?ala se je jesenska odprava na Kula Kangri v Tibetu, in ko so se mo?nosti, da bom letos kon?no od blizu videl Angel, ?e zdele ni?ne, je postajala vremenska napoved na ?amoni?ki spletni strani bolj in bolj obetavna. In tako smo ?li. 27. avgusta smo se v malem avtu od ?ornove mame stiskali Jur?ek, ?orn, Ale? in jaz.
Za smer in njeno veljavo sem izvedel od Jaka. Vozili smo se plezati na gorenjsko, ko mi je opisoval kako je potekala prva slovenska ponovitev te zahtevene skalne in kombinirane smeri, ki sta jo Silvo in on opravila leta 2002. Kasneje so smer ponovili ?e ?tirje Slovenci. Najprej v izjemnem prostem vzponu Luki? in Grmov?ek leta 2003, kasneje pa ?e mlada Vali? in A?man sredi julija 2005. Mene je smer obsedla pozimi 2005 na taboru za mlade alpiniste in mi od takrat ni dala miru. Enostavno moral sem jo preplezati.
Prvi dan smo no?ili v Courmayerju v prelepem vremenu, se drugi dan odpeljali v Chamonix, kjer pa vremenska napoved ni bila najbolj?a. Popoldne je ?e de?evalo, nad 3000m pa sne?ilo. ?orn in Jur?ek sta no?ila pod mostom, midva z Ale?em pa v Hostlu pri Argentjerju. Zjutraj sva ?zavzeto? iskala lastnika, in ker ga nisva na?la sva od?la brez pla?ila. Na tem izletu smo bili ?e za ?ehe ?ehi!
Do ?icnice, ki vodi na Montenvers sva potem odpeljala Jur?ka in ?orna, jima pomahala v slovo in za?elela veliko sre?e ter se odpeljala nazaj v Courmajeur. Od tam sva ?la z ?i?nico do ko?e Torino in z nogami do bivaka Fursch. Ve?ji del dneva sva bila v bivaku sama, proti ve?eru pa sta se nama pridru?ila Ameri?an in Angle?, ki sta se odpravljala v Kufnerjev greben in potem na vrh Mont Blanca. ?The wall looks quite white. There must be a lot of snow in the route?, je ob pogledu na najin cilj zaskrbljeno izdavil prvi. Ma bo ?e. Tudi Jaka in Silvo sta vstopila le dan po sne?enju, A?man in Vali? pa sta na Fur?u zaradi sne?enja pre?ivela celo dve no?i.
30. avgust sva za?ela ob dveh zjutraj. No? je bila naravnost fenomenalna in do sedelca Moore sem bil spro??en kot le malokrat pred te?kimi vzponi. Pri spustih po vrvi iz sedla, je bil Ale? dele?en nenapovedanega izpita iz mirnosti in iznajdljivosti. Tanka po? in malo manj tanj?a vrv sta se odlo?ili bolje spoznati. Slednja je prvi zlezla v notranjost in ni in ni hotela ven. Ale? je izpit opravil z odliko in s prvim svitom sva ?e zaplezala v prve skale. Za?etna spro??enost me je prav kmalu minila, ?e v drugem razte?aju namre?. Spodaj naj bi bila smer prav lahka. ?Vse gre brez te?av v gojzarjih?, mi je zatrdil Miha. ?Precej la?je kot spodnji del v Frenejih?, je ?e dodal. Pa kaj sem jaz potem najslab?i plezalec na svetu? Na nogah imam plezalnike pa me vseeno navija kot hudi?a! Nekaj samozavesti mi vrne Ale?, ki se v razte?aju tudi dodobra ogreje. O?itno sva zgre?ila vstop in plezava vstopno varianto, ki so jo prvi leta 1992 preplezali Long, Mallon in Mercier. Precej te?je plezanje kot v originalni smeri naju je precej upo?asnilo in tehni?no zahtevnej?i del, rde?i steber, ki zahteva precej tehni?nega plezanja oziroma plezanje razte?ajev osme in devete stopnje po UIAA lestvici, sva za?ela plezati ?ele okrog pete ure popoldan. Za?rtano mesto za bivak, ozko, dolgo, rahlo nagnjeno poli?ko sva tako dosegla ?ele ob dveh zjutraj, po 24-ih urah neprekinjenega plezanja.
Drugi dan naju pri?akajo najlep?i razte?aji. Strma zajeda, potem pa kombinacija strmih po?i, ki jih pove?e? z nihajno pre?ko, potem pa ?e streha. Fenomenalni prehodi! Vr?ni kombiniran del gre z enim kladivom precej po?asi, tako da vrh Grand Pillier d Angla dose?eva ?ele okrog tretje ure popoldan. Sledi ?e tehni?no nezahteven zgornji del Peterejskega grebena in okrog osme ure zve?er sva na vrhu Mont Blanca. Drugi? v enem mesecu, pa vendar tako druga?e, tako lep?e, tako te?je, tako bolj utrujeno! Sestopiva po smeri pre?enja treh Mont Blancov. Prav na tej poti sem se pred sedmimi leti prvi? spoznal z gorami in kljub neuspehu, zaradi slabega vremena vrha Mont Blanca nismo dosegli, postal odlo?en, da se v te prelepe gore ?e vrnem. Ob pol dveh zjutraj nama oskrbnik ko?e Cosmiques s toplim ?ajem pre?ene blodnje in naju vrne v kruto realnost.
Naslednji dan se povzpneva ?e do zgornje postaje ?i?nice na Aiguille du Midi in se s panoramsko ?icnico odpeljeva najprej do ko?e Torino potem pa ?e v Courmajeur.
Te?ave z avtomobilom, prazen rezervoar za gorivo, ter zarjavela ro?na zavora, nista mogla pokvariti fenomenalnega vzdu?ja in izbrisati dejstva, da sva preplezala smer, ki je v meni rasla kar precej let in ki je od naju zahtevala vse do sedaj nabrane izku?nje.

Smed DIVINE PROVIDENCE z VSTOPNO VARIANTO v Grand Pillier d Anglu (VII, A2-3, 1500m) sva 30. in 31. avgusta preplezala Ale? ?esen in Rok Blagus. Z vrha Mont Blanca sva sestopila ?ez Mont Maudit in Mont Blanc du Tacul do ko?e Cosmiques. 1. septembra sva se s panoramsko ?i?nico iz Aguille du Midija odpeljala na Ponte Helbroner, sestopila do ko?e Torino in se od tam z ?i?nico odpeljala v Courmajeur. Za smer sva efektivno porabila 30 ur, 3 ure in pol sva porabila za sestop do ko?e ter uro do zgornje postaje ?icnice na Aiguille du Midi.
Gost

TOOOOOOOO! Koncno glas od vas.

Pa upam, da ne ostanes edini pisoci as.

Hvala Blagus. :D
Uporabniški avatar
MarryPOPINS
Prispevkov: 218
Pridružen: 07 Feb 2005, 11:48
Ime in priimek: ?aklina Zahirovic, Vodice

Pardon. Od navdusenja sem se pozabila podpisat.

:oops:
Ja .... lepo se imejte, ne!
ortic

men se ne da brt tega sranja!
jeeeeeeeeee
buzi :P
Uporabniški avatar
bikec
Prispevkov: 317
Pridružen: 19 Maj 2005, 11:12
Ime in priimek: anže martinčič

bumbar

Rok, hudo....
fuk je kranjcem v kratek čas
Uporabniški avatar
runti-san
Prispevkov: 125
Pridružen: 06 Maj 2005, 14:48
Ime in priimek: Andrej Podlesnik

Reporta?e odli?ne...

A se sam men zdi, al se je Bedniku skisal v glavi. Nobene bedne besede... Mater si bednik...
Uporabniški avatar
Jani
Prispevkov: 66
Pridružen: 31 Mar 2005, 17:03
Ime in priimek: Janez Vratanar, Ljubljana

Rok odlicno! Upam, da se bos se kdaj odlocu kaksne tvoje vtise napisat.
Velik bolj zanimivo branje namest jutranjega dela ipd :cool:
JV - Jebi Veter
bednik
Prispevkov: 219
Pridružen: 25 Feb 2005, 20:06
Ime in priimek: rok_blagus

SFINGA

"Jst ne grem naprej. Čevlje mam preveč mokre", reče Blaž in začne sestopati. Pa tako blizu sva! Samo še 300 metrov strme stene pa bo vsega konec. Mokrote. Mraza. Lakote. V tem trenutku se mimo v novem BMW-ju pripeljeta Lori in Urban. Urban reče, da me lahko pozihra nekaj raztežajev. "Ni treba, bom šel pa dolgo nemško solirat", mu odgovorim. Trenutek zatem že plezam v Ospu, močno potrt, ker z Blažem nisva vztrajala.

Povsem zmeden gledam okoli sebe. Zvezd se ne vidi več, Krepec ima prižgano čelno svetilko, pogledam koliko je ura, a telefon ne dela. Nekaj časa ga vztrajno poizkušam spraviti k življenju, vendar brez uspeha. Kot zadnjo možnost vzamem ven še baterijo in telefon začne delati.

"Ej Blagus, kok je kej ura?"
"Ne vem, ne dela več k sm vn uzel baterijo."
"Fak kaj bova pa zdej?"
"Nč, bova šla po filingu."

In tako sva, misleč da je že čas, začela opravljati vse potrebno za nadaljevanje vzpona. Najprej kuhanje. In potem spet kuhanje. Po filingu debelo uro. Okoli naju pa še vedno trda tema.

"Kaj pa če koga pokličeva?" se briljantno spomni Krepec.
"OK. Sam tuki pr men ni signala. Probi pr teb."
"Tuki ga je neki. Koga pa pokličeva?"
"Kšnga pijančka k ga zdele žura. Blaža."
"Pod kaj ga maš shranjenga?"
"Kmet"
"Kaj?"
"Kmet. Dolga zgodba."
"Ne oglasi se.Bom pa Nejco poklicu...Halo Nejca...Ne vse je kul...Ej kok je pa kej ura?...Ma tle sva pod Sfingo na bivaku...Ne, sva si ful lepo zrihtala.Pod enim previsom sva skopala lukno...Kakšn bo pa kej vreme...Aja?...Tle je ful oblačn...Hvala.Adijo."
"Kaj je rekla?"
"Grejo jutr Kramarco. Pa ura je tri!"
"Kok?! Ma fak!"

Idejo za vzpon je dobil Krepec. On, oba Česna in jaz smo bili zmenjeni za odhod v Cham, v Droate. Vendar pa gondola na Grandes Montets ni delala in po nasvetu Česna starejšega smo se odločili, da bomo šli kdaj drugič. "Ej, kaj pa če gremo vsi u Sfingo. Midva Kunaver-Drašler, una dva pa raz", je predlagal Krepec. "Bom razmislu. Te pokličem k končamo z delom", sem mu odvrnil in zagrabil mrežo, ki jo je Tratnik že pripravil za transport. Od tega trenutka dalje je moja produktivnost na trenutke dosegala tudi negativne vrednosti, razmišljal sem lahko namreč le še o Sfingi.
"Nč, kdaj greva?" vprašam Krepca, medtem ko Tratnik do konca priganja dotrajanega jeepa po primorski avtocesti. "Se zmenva na ferajnu. Sej prideš na Miškotove dijase?" odgovori Krepec. "OK. Zmenen." Kmalu zatem me pokliče še enkrat in mi pove, da Česna ne gresta. Tudi prav, greva pa sama.

Na ferajnu sva se dogovorila, da greva v petek s smučmi na bivak pod Luknjo, v soboto peš v steno, ter če bo šlo vse po načrtu v nedeljo izplezava in sestopiva nazaj na bivak.

"Ej Blagus, kok mava pa midva še kej klinov?"
"Bl mal, tri jeseničane pa enga profilca."
"A pa bo dost?"
"Polet bi blo."

V smer sva se podala s sedmimi klini. A izgubljena bajla tako rekoč na začetku smeri in dejstvo, da je drugi kline izbijal z lopatko, sta pripomogla k temu, da je smer v srednjem delu sedaj bogatejša za tri tržiške kline, v Sfingi pa poleg že obstoječih sto klinov, na novo tičita še dva.

V petek sva se tako res odpravila proti Vratom, šest ur hodila proti Luknji in v temi delala kroge okrog bivaka. Ko je ob pol osmih zvečer gorel prvi hlod v gašperčku, sva si oddahnila in presenečeno modrovala, da je dostop v te kraje pozimi nekaj povsem drugega kot poleti. Drugi dan sva se proti steni odpravila ob pol sedmih, ob sedmih pa sva že zaplezala v strm snežni žleb desno od poletnega vstopa. Deset ur kasneje je Krepec med ravnanjem police za bivak ugotavljal, da je v steni precej snega, in da razmere za plezanje niso najboljše.

"Sm slišu, da gresta u Sfingo" je rekel Urban iz avta, medtem, ko sva midva s Krepcem na dvorišču pri njegovi stari mami urejala opremo. "Sej stena je čist kopna. Je čist spihan. Sm jo vidu prejšn tedn k sm plezu Kukovo špico. Pa srečno", je še dodal in se odpeljal.
Od blizu pa je bila stena vse prej kot kopna. Snega je bilo toliko, da sva vso Prusikovo smer, razen pol raztežaja, preplezala v derezah, več časa kot za plezanje pa sva porabila za šiščenje skale.

Ko je bil bivak pripravljen, sva skuhala juho ter čaj, sezula premočene usnjene čevlje in zlezla v spalne vreče.

"Krepec, mene pa skrbi kaj bova nardila s čevlji. Moji so čist mokri. Rezervnih štumfov nimam več, tko da če še te zmočm, sm u kurcu."
"Jst si bom jutr noge kr u astro folijo zavil, tko da bojo štumfi ostal suhi."
"A pa to dela?"
"Ja, sm mel jst to na Muztag Ati."
"A boš dal pol še men mal folije?"
"Aha."

Ob šestih zjutraj sva pripravila še liter čaja, pripravila opremo in zaplezala v nadaljevanje smeri. Ob pol štirih popoldne sva na plemenicah noge spet ovila v folijo in obula čevlje ter začela sestopati nazaj v Vrata.

Ob sedmih zvečer sva v bivaku ugotovila, da je sestop po Bambergovi pozimi precej zanimivo alpinistično dejanje, ob dveh popoldne nslednjega dne pa sem ob pivu v Mojstrani prišel do spoznanja, da si bo res treba kupiti nove smuči in naslednjič v smer vzeti kakšen cepin in klin več.

24. in 25.12.2005 sva Rok Zalokar in Rok Blagus v dveh dneh (18h efektivno) preplezala smer Kunaver-Drašler v Sfingi z dostopom po smeri Prusik-Szalay (VI, A1, M, 1000m).
Zadnjič spremenil bednik, dne 26 Avg 2010, 08:00, skupaj popravljeno 1 krat.
labro
Prispevkov: 386
Pridružen: 09 Feb 2005, 11:14

:D
Uporabniški avatar
Izi
Prispevkov: 427
Pridružen: 25 Mar 2005, 10:20
Ime in priimek: Brezovica

Kar tko naprej!!! :wink:
Izi
Uporabniški avatar
en Matej
Prispevkov: 220
Pridružen: 10 Feb 2005, 22:48
Ime in priimek: LJ

Tole daje besedi "bedno" popolnoma nove dimenzije.

?ESTITKE!
Samo brez panike.
Kralj Matjaz
Prispevkov: 202
Pridružen: 06 Apr 2005, 09:51
Ime in priimek: Matjaz Jeran, Radovlca

Jeah man!!!
Boli me kita, strokovno se reče tendinitis.
Uporabniški avatar
Angel Ann
Prispevkov: 145
Pridružen: 06 Dec 2005, 01:32
Ime in priimek: ana, lj

noro...
Odgovori