Tabor Alpinistočne šole na Korošici

Obvestila in objave šol.
Odgovori
Uporabniški avatar
Izi
Prispevkov: 427
Pridružen: 25 Mar 2005, 10:20
Ime in priimek: Brezovica

Vse nadebudne tečajnike vabimo na plezalni tabor na Korošico prihodnji vikend 31. 7. do 1. 8.

Plezalo se bo smeri težavnosti od 3+ do 7a, višine 100 do 250 m.

Skala je prvovrstna, v bližini (10 min od koče) pa so tudi navrtane športno plezalne smeri, komur bo zmanjkalo smeri v stenah Lučkega Dedca, Vršičev in Vežice.

Najkrajši dostop do Kocbekovega doma na Korošici je z avtom iz LJ do Podvolovljeka od tam pa na planino Podvežak. Od avta je še 45 min hoje do koče.

Spali bomo v koči. S seboj je potrebno imeti spalno vrečo za na skupna ležišča.

Udeležbo javite po mailu.

Sestanek za tabor bo v četrtek na društvu.
Izi
MeriG
Prispevkov: 27
Pridružen: 06 Jan 2010, 12:34
Ime in priimek: med nebom in zemljo

(So)tečajci, imamo da poberemo prvih 10 klinov! Za vikend v akcijo! :lol: :lol: :lol:
Več kot plezamo, boljši smo in lepše zgledamo.
Jernej Horvat
Prispevkov: 28
Pridružen: 16 Okt 2009, 09:14
Ime in priimek: Ljubljana

Zaradi napovedane gneče v okolici Korošice smo zadnji tabor Alpinistične šole 09/10 opravili na Kamniškem sedlu. V Brani in Planjavi smo plezali in uživali Izi, Ticko, Jerman, Davor, Tjaša, Lavra, Boštjan, Luka, Boris in Jernej.
V soboto smo se vse štiri naveze zapodile v Brano, ker je bila Planjava ovita v oblak. V Spodnjem stebru (IV/III-IV, 300m) smo plezali Jerman in Boštjan ter Ticko in Jernej, oboji z menjavanjem v vodstvu. 'Kvaliteta' skale je potrdila sloves in postregla s precej majavimi oprimki. Nevajena tečajniška roka je zato le s težavo zabila kolikor toliko soliden klin (ko že misliš, da si našel solidno razpoko, že naslednji udarec s kladivom zbije zajeten kos skale).
Spodnji steber v Brani
Vrh Stebra
Izključno zaradi lenobe smo z vrha smeri sestopili preko Šije na Sedlo, namesto da bi šli še na vrh, in naročili prvo pivo.
Preostali člani odprave so se mudili v sosednjem Zgornjem stebru (IV/III, 160m). Razporedili so se v navezi Davor – Laura – Luka in Izi – Tjaša – Boris. Poleg številčne premoči so se izkazali še z voljo za vzpon na vrh.
Davor in Laura v Zgornjem stebru v Brani

Po dokaj solidnem spanju (šank pač ni odprt celo noč) smo se zbudili v čudovit nedeljski dan in napadli smeri v Planjavi. Izi je s Tjašo in Boštjanom plezal varianto Kratkohlače (levo od originalne smeri), s Tickotom pa sva našla vstop v originalno različico (V-/IV, 310m). Ticko je že v prvem raztežaju ugotovil, da je trava še mokra in da drsi, meni pa se je nekoliko višje podrl stop- k sreči sem tisti cug plezal kot drugi. Tudi sicer sva prožila kar precej skalovja proti Lauri in Jermanu, ki sta plezala v navezi za nama. Težko bi trdili, da je kvaliteta skale kaj boljša od tiste v Brani, kvečjemu obratno. Smer sicer postreže z nekaj zanimivimi cugi, v katerih se najde tudi nekaj klinov, krasnim mestom za vmesni počitek na mehkih travah in slikovitim! naravnim oknom (po Miheliču), skozi katerega pelje smer.
V Kratkohlači
Slikovito okno
Obe navezi smo ponovno sklenili, da nas ne mika nadaljevati s še eno smerjo do vrha Planjave in smo sestopili po normalki na Sedlo- na pivo in sončenje pred kočo.
Poležavanje na vrhu

Kmalu se nam je pridružil še Boštjan, ki se je bal, da bi ostal brez prevoza, Izi in Tjaša pa sta potegnila še eno smer proti vrhu. Z zanimanjem pričakujemo vest na forumu ali se je tudi Tjaša uvrstila med ne več tako redke tečajnike, ki so z Izijem sestopali v temi. Davor in Luka sta med tem plezala Steber X.

Pod črto: po odličnih občutkih iz Dolomitov je prehod v takšno podrtijo kar zanimiva preizkušnja.

Celotni ekipi, ki nas je popeljala skozi mnoge izlete in tabore, se iskreno zahvaljujem za pridobljeno znanje in izkušnje!
Uporabniški avatar
Izi
Prispevkov: 427
Pridružen: 25 Mar 2005, 10:20
Ime in priimek: Brezovica

Odlična reportaža Jernej! 8)

Upam, da se bodo tudi sotečajci potrudili in kaj napisali oziroma objavili kakšno sliko.

S Tjašo nama je uspelo sestopiti še po dnevu :cool: do Koče na Kamniškem sedlu, nakar smo še skupaj z Davorjem in Lukatom z lučkami sestopili do Jermance. Vsi veseli in utrujeni smo se zadovoljni usedli v avto in se odpeljali proti domu. A glej ga zlomka, :x malo pred Stahovico naletimo na popolno zaporo ceste, zaradi prometne nesreče (avto je povozil kolesarja). Sledilo je čakanje skoraj do 1 ure zjutraj. Ob dveh zjutraj sem se končno lahko vlegel v posteljo, zjutraj pa v službo.

Še več takih vikendov! :wink:
Izi
BostjanR
Prispevkov: 15
Pridružen: 23 Mar 2010, 16:18
Ime in priimek: Mengeš

Ker je fotoaparat ostal doma, bo moj prispevek tokrat literarne narave.

Pošteno prislužena nedeljska večerja

Spodnji steber Brane, (IV/III-IV, 300m), 31.7.2010

Spat se odpravim šele okoli polnoči. Spalo se bo dolgo. Dopoldanska vremenska napoved namreč ne obeta uživanja v razmajanih Kamniško-Savinjskih Alpah. Vstanem šele okoli osmih. Tako pozno se ne prebujam niti med delovniki. Dobrih 20 kilogramov železnine in ostale opreme na naramnicah čaka v kotu in se že reži mojim mukam v bližnji prihodnosti, ko bo treba v "alpinističnem" tempu maširati do Kamniškega sedla. Tja se namreč odpravljamo. Osvojiti nekaj smeri v stenah Brane in Planjave. Nebodijihtreba Štajerci so nam pokvarili prvotne plane ter do zadnjega kotička zasedli kočo na Korošici.

Zbor je ob devetih pri koči v Kamniški Bistrici. Štirje izkušeni in sedem nas, tečajnikov. Plezarija je zagotovljena, naveze sestavljene. Do Jermance z avtomobili, potem pa peš. Kako drugače se človek počuti, ko tovori v hrib "ogromen" nahrbtnik. Kar bi lahko v pohodni opremi skoraj pretekel, se sedaj vleče. Še dobro, da nismo štartali kar iz Bistrice. Začetek poti je tam ubijalski. Kljub vsemu nam gre dobro, napredek je hiter in v slabi urici smo na Pastircih. Pravi čas, da izberemo cilje dneva. Gremo kar v Planjavo, v Kratkohlačo, pravi Jerman. Pogledam skico; najtežji del V-. Bi moralo iti brez problema, še pristavim, ampak najprej do koče na sedlu, da se ne bo treba vračati po omare. In spet maširamo. Še dobro, da je cilj ves čas na očeh. Hitro premagamo še tistih nekaj sto višincev.

Planjava je v oblaku. Ne samo zgornji del, tudi večina zahodne stene. Kakšna smola. "Nič hudega," pravi Izi, "bomo šli pa v Brano." "Saj je podobno, le malce bolj krušljivo." Pravzaprav ne vem, kaj to pomeni krušljivo. Moja edina izkušnja z večraztežajnimi smermi je iz Paklenice. Nekaj malega se je tudi tam krušilo. Enkrat sem celo letel z oprimkom v roki. Bo podobno? Kako sem se motil.

Jerman pleza prvi raztežaj. Jernej in Ticko sta malce višje. Slišim značilno petje klina od zgoraj in glasen "podri varovanje". Preverim opremo na pasu. Vse je tu, tudi plezalke. Ne bom jih rabil v tej smeri, a vseeno. Začnem s plezanjem. Primem lépo "šalco", postavim noge in se odrinem. Kot v plezališču. Trenutek za tem se znajdem ponovno na začetku, s kosom skale v roki. Začnem doumevati, kaj je to krušljivo. V nadaljevanju sem bolj previden. Preizkusim vsak grif, vsak stop. Gre. Kmalu sem na štantu. "A greš naprej?" Ob vprašanju me kar malce spreleti. Svoj prvi klin v življenju sem zabil deset minut nazaj, pa še to samo zato, da sem ga poizkusil izbiti. To bi namreč morala biti moja naloga danes. Pobiranje varoval in plezanje kot drugi v navezi. Začnem razmišljati. Pa saj ni težko. In Ticko je pol raztežaja višje. Bo pomagal, če bo treba. Začetni dvom je mimo.

Začnem raztežaj. Ni težko, tudi "grifi" držijo. Deset metrov višje zabijem prvi klin. Je dober? Bo zdržal padec? Pojma nimam. Pa saj ne bom padel, gremo naprej. Napredujem meter za metrom. V eni od razpok naletim na star klin. "Če je tukaj že tako dolgo, bo verjetno preživel tudi mene," si mislim in ga vpnem. Počasi se bliža konec vrvi in s tem tisto, česar se veselim najmanj; ureditve varovališča. Brez nadzora izkušenejših. Najdem dokaj spodobno, vendar ne najudobnejše mesto. V steno zabašem "frenda" in se zavarujem. Poiščem primerno razpoko ter zagrabim klin. Železo zapoje, donenje je vedno višje. Kot mora biti. Še zadnjič zamahnem in ogromen kos skalovja odstopi od stene. Direktno nad mano. Sranje. Klina se niti dotakniti ne upam več. Obrnem se okoli ter v drugo razpoko zabašem nov klin. Drži. Bo pa štant na en klin in frenda. Nastavim varovanje in zavpijem: "Varujem, ampak nikar ne padi!" Varovališču niti pod razno ne zaupam. Niti usedem se ne vanj. Stojim na "sloperskih" s travo poraščenih poličkah in čez nekaj minut me začnejo dajati krči v levi nogi. Zakaj le nisem uredil varovanja pet metrov nižje, kjer je svet veliko bolj raven?? Zgleda, da bo potrebnih še nekaj lekcij, preden bom sposoben narediti štant, ki mu bom zaupal. Jerman končno prileze do mene in hitro nadaljuje. "Zabij še kakšen klin," se zaderem za njim, "da bo bolj zihr."

Končno sem spet jaz na vrsti za plezanje. Kakšno ugodje čutim, ko lahko po mučnih pol ure prerazporedim težo tudi na drugo nogo. Plezam hitro, brez težav. Do vrha smeri manjkajo samo še trije raztežaji. In naslednji je spet moj. Tokrat poteka brez zapletov, saj na vsakih nekaj metrov najdem kakšen star klin, pa tudi varovališče uspem urediti v ravnem svetu. Jerman potegne še svoj zadnji raztežaj, do izstopa iz smeri nama ostane le še malce strmejše in srednje izpostavljeno pobočje; láhko, vendar brez možnosti dobrega varovanja. Šibam in ne gledam nazaj. Počutim se suvereno, nobenega strahu in omahovanja. Ko končno prilezem v raven svet, teče za mano okoli štirideset metrov vrvi. Niti pomisliti si ne upam, kako bi se lahko končal zdrs.

Smeri je konec, samo prečiti moramo še dokaj lahek svet do markirane planinske poti in se spustiti do koče. Prvi pravi alpinistični vzpon je za mano. Jutri je pa nov dan in Planjava že kliče.


Varianta Kratkohlače, (V-/IV, 310m), Planjava, 1.8.2010

Budilka kljub družabnemu udejstvovanju do pozne ure zvoni zgodaj. Hiter slovenski visokogorski hemendegs in že drvimo po melišču pod steno. Tokrat sta v moji navezi Izi in Tjaša. To pomeni, da bom plezal drugi v navezi in krepil moje bicepse z razbijanjem stene in klinov. Tudi Planjava je majava, morda še malce bolj kot Brana. Kljub temu v prvih raztežajih ni kakšnih posebnosti. Razen tega, da je Izi odlično natreniral iskanje najbolj ukrivljenih razpok v skali. Moj pristop do ruvanja je pri vsakem približno enak. Tri minute udarjanja, minuta preklinjanja in tako naprej. Klini iz stene prihajajo v najrazličnejših oblikah. Noben pa ni tak, kot je bil pred uporabo. Vsekakor pa gre nagrada klinu, ki po desetih minutah in po tem, ko sem že skoraj obupal, pride vem v obliki ribiškega trnka. Če se le da, se me Izi usmili in uporabi frenda ali pa okoli skale obesi kar gurtno.

Plezamo najtežji raztežaj v smeri. Verjetno je kakšna IV+ ali lahka V-. Od zgoraj se sliši: "Tukaj je ena malce bolj izpostavljena prečka. Na tem mestu previdno, nikakor ne smeta pasti!" Nedvomno informacija, ki tečajniku vlije poguma v srce in ga vzpodbudi, da pleza kot izkušeni maček. Prečka se izkaže za lahko preplezljivo. Strah ima velike oči.

Počasi se sonce začne upirati v zahodno steno Planjave, mi pa dobro napredujemo in smo že v zgornji tretjini stene. Naposled le pride trenutek, smer je tukaj namreč nenevarna in ne-izpostavljena, ko nama Izi dovoli, da plezava naprej. "Končno," si mislim in že brziva po travnatem strmem pobočju. Zdaj imam priložnost, da se Iziju "oddolžim" za vse kline, ki sem jih moral dobesedno izruvati iz skale. Poiščem ustrezne razpoke in do konca zabijem dva klina. Odlično varovališče. Potem pa me spreleti .... pa saj Izi ne bo ostal in varoval ampak bo plezal naprej. Kazen je vzgojna. Novih deset minut za izbijanje klinov.

V zgodnjem popoldnevu izplezamo na označeno planinsko pot.
Neza
Prispevkov: 4
Pridružen: 02 Sep 2007, 18:23
Ime in priimek: Mengeš

a tako...žena naj bo doma, čaka naj na moža, pere in kuha... :shock:

čakaj, čakaj, dragi moj, pride še tvoj čas pucanja dišečih pleničk :twisted:
bednik
Prispevkov: 219
Pridružen: 25 Feb 2005, 20:06
Ime in priimek: rok_blagus

Če bi jaz podeljeval kline, bi dal vsakemu tečajniku 5 klinov! Izi, kaj misliš?

Boštjanu pa lahko namesto klinov damo raje kar plenice...izgleda, da klinov ne bo rabil :)
Uporabniški avatar
Izi
Prispevkov: 427
Pridružen: 25 Mar 2005, 10:20
Ime in priimek: Brezovica

Zaenkrat se mi jih je za kline po mailu javilo samo 5 tako, da je 5 klinov še vedno na voljo.

Pošljite mi mail in jih pridite danes zvečer iskat na društvo!

Boštjana so klini ta vikend kar namučili :twisted: , ne vem če si jih še želi?
Izi
Uporabniški avatar
Izi
Prispevkov: 427
Pridružen: 25 Mar 2005, 10:20
Ime in priimek: Brezovica

Ker je Boštjan odlično popisal naše vzpone bom jaz dodal slike iz Kratkohlače.

Slika

Slika

Še več slik pa na:

http://picasaweb.google.si/ibokavsek/Vs ... directlink
Izi
Indeed.
Prispevkov: 2
Pridružen: 26 Okt 2009, 17:50
Ime in priimek: Tjaša Demšar

Pa lahko za klin kandidiraš tudi, če nisi na forumu opisal vzpona? Ker po dveh takih super reporatažah o minulem vikendu že skoraj ne morem več povedati ničesar, kar še ne bi bilo povedano. :mrgreen:
Smo se pa definitivno imeli zelo fino (kot itak tudi že na vseh prejšnjih taborih in izletih) in smo se spet naučili veliko novega, zato se tudi sama pridružujem Jernejevi zahvali. =)
Uporabniški avatar
Izi
Prispevkov: 427
Pridružen: 25 Mar 2005, 10:20
Ime in priimek: Brezovica

V soboto smo plezali Zgornji steber in Šijo Brane.


Slika


Slika

Več na:
http://picasaweb.google.si/ibokavsek/Zg ... directlink


V nedeljo sva s Tjašo podaljšala plezanje Variante Kratkohlače po Jugozahodnem stebru in Severozahodnem grebenu na vrh Planjave.

Slika


Slika


Slika

Več na:
http://picasaweb.google.si/ibokavsek/Ju ... directlink
Izi
Odgovori