Osvajanje dalmatinskih otokov (več je manj)
Objavljeno: 09 Maj 2008, 08:56
Predpraznično brenčanje, kroženje mejlov, črka da črko in beseda besedo, pa smo šli. Prva ekipa (avto A in B, v vsakem po en fant, ena kratkolaska in ena dolgolaska, nekaj štrikov in premičnih domekov, pa veliko hrane) v soboto zgodaj popoldne, druga ekipa (plezalno-kolesarski dvojec) v četrtek, tretja ekipa (zbegana raboljubska naveza) pa v petek, malo kasneje od načrtovanega časa... Prva ekipa je najprej osvojila Omiš (kamp Danijel ni bil več 'such a nice and quiet place', bili pa smo mi in dva kamperska nizozemca, kruhojede veverice in mirno morje) - lepo se je za začetek pripeljati do stene, le število osvajalcev smeri bi malo zmanjšali, če bi lahko. Po lagodnem jutru smo splezali kar nekaj smeri, Meta in Miha sta ukrotila tudi 'prokurbano' Tonko in vadila komande v dveh raztežajih. Jana, Tanja, Primož in jaz smo se pasli v lepih, ne preveč težkih smereh in 'podoživljali' osnovnošolske ocene pridnih učencev. Zvečer regeneracija z B vitaminom in naslednji dan po podiranju tabora iskanje Brele. Uspešna najdba in samotna ter uživaška plezarija sta nam dala nove moči za popotovanje proti Hvaru. V Breli kakšna dvoraztežajna, slonova koža za dvojec M&M, ogrevanje v smeri ne-iz-vodnička-in-za-kakšen-korak-prevelika za naju s Tanjo ter malica pri avtih na parkingu. Napredovanje proti Hvaru, kava med čakanjem na trajekt, opravljanje na trajektu, vožnja skozi tunel in uspešna najdba kampa Lili, kjer smo srečali tudi kakšne naše... Naslednji dan obisk slovakovega dvorišča (22 kuncev za en dan, kao obvezna najava prej, zanimivo urejen wc in fletno plezališče), od koder nas je po nekaj splezanih smereh pregnal dež. Veliko Slovencev, smeri kar dolge (pasli smo se po 5kah - ostali in 6kah - M&M) in kar poberejo prste. No, tudi našutajo fajn 
. Tiste v Omišu in Breli prav tako. Tek do kampa v dežju za naju s Tanjo, ukradena plahta za suh dnevni prostor med šotori in zmrznjeno čepenje in čakanje na odprtje trgovine... Uspešna večerna regeneracija in po jutranju podiranju domeka naskok na ultra 'dolge' smeri v Veliki Stinivi (med trajektom in Veliko Nedeljo), ki so bile ravno pravšnja zabava za čas, ki smo ga imeli do trajekta. Šoping v Splitu v najboljšem sosedu in 'polet' na Pag... Hitra najdba kampa v Novalji (mali Slovenceljgrad, le kakšen Hrvat kje), Straško je kar drag, del pa še v izgradnji - seveda smo se ravno tam butnili dol... pa naslednji dan s5 podirali domeke, ubodli rest day in šli pogledat strašni stolp v Metajni. Res je noro lepo tam. Češnja na torti - samotno! Po študiju plezališča se nam je v konobi pridružil dvojec Saša-Maja in... šli smo nazaj v Straškota ter postavili pravi matičarki tabor (5 šotorov v pričakovanju še zadnje ekipe). Naslednji dan še konkretno spoznavanje plezališča in uživancija - malo platk, malo ne-platk, kakšna poka in stolp. Kot doslej sta bila najbolj prizadevna Meta in Miha, ki sta kar dvakrat naskočila stolp, mi2 s Primožem pa desno smer do prvega štanta. Potem skok v vodo (no, druge pogumne punce so to počele vsak dan) in še malo sončenja, pa ajd nazaj v kamp. Veliko smeha ob prihodu zadnje ekipe (Jelena in Gašper), ki je lovila naše število obiskanih otokov in se je vmes odpeljala še na Rab (baje je tam tudi lepo). Skupna večerja, regeneracija in nabiranje moči za naslednji dan, ko je bil predviden obsežnejši naskok na stolp. Po nekaterih spremembah planov in mešanju posadk so šli Jana, Tanja in Primož ter Meta in Gašper že v soboto domov (in srečno prispeli, kljub drseči sklopki), Miha in Jelena ter Saša in jaz pa smo naskočili stolp. M&J po levi, mi2 po desni in smo ga ugnali v kozji rog... je odmeval matičarski pozdrav z vrha, Maja je dogodek lepo dokumentirala, gruča Slovencev pod stolpom pa pametovalno gledala. Že prav malo kičast zaključek sončnega dneva s pivom v konobi, večerjo z več meniji in spanjem na plaži, veliko zvezd in nič drugih ljudi, le žabe in paglavci, pa ovce tam nekje na hribu. Pet gosenic s koharčkom, kava in prijetno jutro...načrti za plezanje, ki se med dolgotrajnim valjanjem v spalkah spremenijo... gužva za na trajekt s Paga, sladoled v Senju in ločene poti v iskanju čim hitrejše za domov. Saša in Maja po stari cesti hitreje, mi 3je po AC malo kasneje, z gužvo pred delovnim tunelom. Počasna vozila v Sloveniji (novi zakon) in praznenje avta v Ljubljani. Doma smo in ju3 je treba služit. Jah, jebiga, takle mamo!
Bera: en deževen dan, en počivalni dan, vsi dnevi uživancije, dobra družba, uspešna delitev dela, smeha polna skleda in plezanja polne roke; ne visoki stroški (cca 5-7 evropskih za kamp, okoli 104 kunce za trajekt avta s 3 osebami, 12-15 evropskih pivo) in uspešen after pri Saši. Aja, pa slikce, ki jih bo gor dal kdo drug... Na njih večinoma jemo...
Skratka - za ponovit je!
. Tiste v Omišu in Breli prav tako. Tek do kampa v dežju za naju s Tanjo, ukradena plahta za suh dnevni prostor med šotori in zmrznjeno čepenje in čakanje na odprtje trgovine... Uspešna večerna regeneracija in po jutranju podiranju domeka naskok na ultra 'dolge' smeri v Veliki Stinivi (med trajektom in Veliko Nedeljo), ki so bile ravno pravšnja zabava za čas, ki smo ga imeli do trajekta. Šoping v Splitu v najboljšem sosedu in 'polet' na Pag... Hitra najdba kampa v Novalji (mali Slovenceljgrad, le kakšen Hrvat kje), Straško je kar drag, del pa še v izgradnji - seveda smo se ravno tam butnili dol... pa naslednji dan s5 podirali domeke, ubodli rest day in šli pogledat strašni stolp v Metajni. Res je noro lepo tam. Češnja na torti - samotno! Po študiju plezališča se nam je v konobi pridružil dvojec Saša-Maja in... šli smo nazaj v Straškota ter postavili pravi matičarki tabor (5 šotorov v pričakovanju še zadnje ekipe). Naslednji dan še konkretno spoznavanje plezališča in uživancija - malo platk, malo ne-platk, kakšna poka in stolp. Kot doslej sta bila najbolj prizadevna Meta in Miha, ki sta kar dvakrat naskočila stolp, mi2 s Primožem pa desno smer do prvega štanta. Potem skok v vodo (no, druge pogumne punce so to počele vsak dan) in še malo sončenja, pa ajd nazaj v kamp. Veliko smeha ob prihodu zadnje ekipe (Jelena in Gašper), ki je lovila naše število obiskanih otokov in se je vmes odpeljala še na Rab (baje je tam tudi lepo). Skupna večerja, regeneracija in nabiranje moči za naslednji dan, ko je bil predviden obsežnejši naskok na stolp. Po nekaterih spremembah planov in mešanju posadk so šli Jana, Tanja in Primož ter Meta in Gašper že v soboto domov (in srečno prispeli, kljub drseči sklopki), Miha in Jelena ter Saša in jaz pa smo naskočili stolp. M&J po levi, mi2 po desni in smo ga ugnali v kozji rog... je odmeval matičarski pozdrav z vrha, Maja je dogodek lepo dokumentirala, gruča Slovencev pod stolpom pa pametovalno gledala. Že prav malo kičast zaključek sončnega dneva s pivom v konobi, večerjo z več meniji in spanjem na plaži, veliko zvezd in nič drugih ljudi, le žabe in paglavci, pa ovce tam nekje na hribu. Pet gosenic s koharčkom, kava in prijetno jutro...načrti za plezanje, ki se med dolgotrajnim valjanjem v spalkah spremenijo... gužva za na trajekt s Paga, sladoled v Senju in ločene poti v iskanju čim hitrejše za domov. Saša in Maja po stari cesti hitreje, mi 3je po AC malo kasneje, z gužvo pred delovnim tunelom. Počasna vozila v Sloveniji (novi zakon) in praznenje avta v Ljubljani. Doma smo in ju3 je treba služit. Jah, jebiga, takle mamo!Bera: en deževen dan, en počivalni dan, vsi dnevi uživancije, dobra družba, uspešna delitev dela, smeha polna skleda in plezanja polne roke; ne visoki stroški (cca 5-7 evropskih za kamp, okoli 104 kunce za trajekt avta s 3 osebami, 12-15 evropskih pivo) in uspešen after pri Saši. Aja, pa slikce, ki jih bo gor dal kdo drug... Na njih večinoma jemo...
Skratka - za ponovit je!
