Že v Paklenici sva se z Davorjem zmenila, da greva enkrat plezat eno dolgo športno, da bom lahko plezal naprej. V četrtek sva končno enkrat imela oba čas in sva šla plezat Šentansko smer v Begunjščici. Potem je ostalo še malo časa in sva šla še Smrketo do okna.
Šentanska v Begunjščici
dne 24.09.16 so bile brezoblačne, vzponček je potekal v blagodejni senci Begunjščice, po »sedmih laških letih« je skalce zopet /hvala bogu in mater božji/ obiral tudi Lukežič.
V najlepših predelih smeri težave ne presegajo IV+, kar sploh ni pomembno, glavno je, da se diha.
V najlepših predelih smeri težave ne presegajo IV+, kar sploh ni pomembno, glavno je, da se diha.
Šentanska smerca ni kar tako, to je že kar vzpon. 150 metrska linija je obenem poklon avtorju, starosti tržiškega alpinizma Šodru.
Moj soplezalec in avtor fotk je naš metalec Peter (»itak je use zlezu naprej, jest pa sm nakladam...«)
Znana, dolga, navpična, za plezanje od Boga narejena poč.
Tu lahko samo tuliš od plezalske sreče v peti in zgornji peti stopnji. Ročkanje je zanesljivo, neboleča poka za zagozdeno desno dlan....
.... pa je pravi blagoslov nekje od cerkvice sv. Ane na Ljubelju.
Kljub svedrovcem (ali prav zaradi plezanja v območju njihove linije) pa zadnji raztežaj precej pokvari nebeško vzdušje tam.
Naslednjič bom zgoraj naredil nekaj po svoje. Torej še pridemo.
Moj soplezalec in avtor fotk je naš metalec Peter (»itak je use zlezu naprej, jest pa sm nakladam...«)
Znana, dolga, navpična, za plezanje od Boga narejena poč.
Tu lahko samo tuliš od plezalske sreče v peti in zgornji peti stopnji. Ročkanje je zanesljivo, neboleča poka za zagozdeno desno dlan....
.... pa je pravi blagoslov nekje od cerkvice sv. Ane na Ljubelju.
Kljub svedrovcem (ali prav zaradi plezanja v območju njihove linije) pa zadnji raztežaj precej pokvari nebeško vzdušje tam.
Naslednjič bom zgoraj naredil nekaj po svoje. Torej še pridemo.