Križevnik, Svoboda

Herojske zgodbe z gora in gostiln.
Odgovori
Uporabniški avatar
tagajstna
Prispevkov: 185
Pridružen: 15 Mar 2005, 13:45
Ime in priimek: Neda Podergajs

Raziskovanje Robanovega kota sva imela že nekaj časa v mislih, pa se kar nisva spravila po vseh zgodbicah o čudnem dostopu in praznih smereh.

Ampak - začetniška sreča - po krajšem bluzenju po strmi hosti sva padla direktno pod izbrano smer. Zgledala je presneto pokonci, v prste je nohtalo .. eh, če bo ful čudno bova pa abzajlala. Saj sva tokrat iz rešpekta vzela s seboj celo eno kladivo in par klinov.

Vroče je ratalo že po nekaj metrih, tako da mrzli prsti niso bili več problem. Tu in tam kakšen arhivski obročkar, ampak frendi so sedeli v pokah kot v Yosemitih. Štanti pa so bili v prvih nekaj cugih celo prav kraljevsko opremljeni - jeseničani z abzajl prusiki. Nazadnje še kar sredi zadnje sedmice - ops, nekdo ni znal niti pretehničarit od tu naprej? Eh, je pa že bliže gor kot dol. Vržem not še enga prijateljčka in se spopadem z rahlo previsno in precej gladko poko. Se kar spotim za VII-, Franček pač. Potem so sledile samo še šestke in petke. Ja, kaj pa Franček ve. Ker so bili do zdaj vsi štanti noter, pustim kladivo in kline Gregorju. Naj še on oddela svoje, če že celo pot uživa na topiča, jaz pa vlečem vse železje. Seveda naslednjega štanta ni. Za pasom samo še dva najmanjša frenda. Stlačim ju v poko in se hočeš nočeš previdno vsedem vanju, saj ni niti poličke za stat. Ne predstavljam si, kako bo ta štant zdržal še Gregorja in se trudim vanj povezati zadnjega obročkarja pod sabo. Ostane mi v roki :? . Nič, z roko ga porinem nazaj v poko in dobro zahodim - navzdol bo že držal. Ko Grega pleza čez najtežji del, mi je vroče kot še nikoli. Ko končno pride do mene in flikneva noter dobrega jeseničana, se nama obema odvali skala .. No, štanti so zdaj opremljeni do vrha, ker je kladivo za izbijanje pač ostalo doma, to je pa tudi vse, kar se od opreme najde v zadnjih cugih.

Več sreče kot pameti sva bila deležna še na sestopu, saj nama je uspelo sestopno grapo najti in splezati/abzajlati v svetli noči brez čelk. So čakale v rukzaku pod steno, saj je smer vendar kratka.. Še en abzajl z dreves v gozdu pa naju je pripeljal direktno na lovsko stezico. Pri avtu sva družno ugotovila, da sva tokrat pokurila čisto vse kvizkote. Še dobro, da se bo končno vreme poslabšalo!
Never ever give up!!
Uporabniški avatar
Izi
Prispevkov: 427
Pridružen: 25 Mar 2005, 10:20
Ime in priimek: Brezovica

To sta imela pravo avanturo. :evil: Z dvema kladivoma in čelnima svetilkama, ne bi bilo prave prvinskosti.

Čestitam. :D

Kakšnega kviskota za ponoven obisk Križevnika bosta pa že še našla. Priporočam spanje v bivaku pod steno (če vama ni odveč malo miheličeve romantike). :roll:
Izi
Odgovori