Na sestopu sva videla enega modrasa, med plezarijo s kačami ni bilo nobenih problemov.
na vrhu
Nikolajeva smer, Vipava
Na včerajšnji praznični dan, sva se z Markotom odpravila v Vipavo, splezati Nikolajevo smer (IV/II-III, 375m), ki sem si jo jaz izredno želel. Plezala sva izmenično v vodstvu. Gre za neopremeljeno smer, ki pa je v nekaterih ključnih detajlih opremljena s kakšnim klinom. Smer je res čudovita, ponuja raznovrstno plezarijo z obilico stopov in grifov. Vmes je tudi malo sprehoda, vendar nič za to. Na sestopu sva videla enega modrasa, med plezarijo s kačami ni bilo nobenih problemov.
na vrhu
Na sestopu sva videla enega modrasa, med plezarijo s kačami ni bilo nobenih problemov.na vrhu
Vipava ... Tudi za najlepše praznike v letu v Vipavi ...
Spoznala sem nekaj prekrasnih ljudi z mladinskega odseka našega društva in skupaj smo hodili frikat.
In ko me je Janez poklical, da bi šla plezat, sem predlagala Vipavo. Včeraj sva tako tudi midva preplezala Nikolajevo smer v Podraški Turi.
Ja, včasih je sredi kakšne smeri tudi gozd ... Džungelske razmere so se začele v drugem delu prvega raztežaja. Skala sicer ni pretirano krušljiva, iskanje prehodov pa vseeno nadležno in labirintsko. Prave sem očitno zgrešila ... In ravno ko sem imela lomastenja že dovolj, sem zagledala prekrasne skale in se po nekaj metrih plezanja v čudoviti plošči znašla sredi tretjega raztežaja, a precej desno od prave linije.
Z orientacijo potem ni bilo nobenih težav. Smer je pregledna in logična. Sestavljena je nekako iz treh delov; dveh stolpičev (drugi ni tako monoliten kot prvi) in tretjega dela, ki pa poteka večinoma po razu.
Za varovanje je treba s sabo imeti vse, kline, metulje in zatiče, predvsem pa nekaj trakov, saj skala ponuja obilico skalnih ušes in rogljev. In dreves.
Smer je zelo dišeča. Razveseljujejo šopi mete, kopra, materine dušice. Zgoraj pa Pipistrelova letala in zmajarji vseh barv in kril. Prekrasno.
Glede na objavljeni opis sestopa bi se ves čas morali držati stezice, ki pelje ob robu Podraške Ture. A ta nas pripelje v gozd, tam pa čez nekaj časa izgine. Po njem je treba naprej in rahlo desno in tako do steze, ki iz Abrama pelje do Gradiške. Hvala Urošu za dodatne informacije!
Zanimiva izkušnja.
Spoznala sem nekaj prekrasnih ljudi z mladinskega odseka našega društva in skupaj smo hodili frikat.
In ko me je Janez poklical, da bi šla plezat, sem predlagala Vipavo. Včeraj sva tako tudi midva preplezala Nikolajevo smer v Podraški Turi.
Ja, včasih je sredi kakšne smeri tudi gozd ... Džungelske razmere so se začele v drugem delu prvega raztežaja. Skala sicer ni pretirano krušljiva, iskanje prehodov pa vseeno nadležno in labirintsko. Prave sem očitno zgrešila ... In ravno ko sem imela lomastenja že dovolj, sem zagledala prekrasne skale in se po nekaj metrih plezanja v čudoviti plošči znašla sredi tretjega raztežaja, a precej desno od prave linije.
Z orientacijo potem ni bilo nobenih težav. Smer je pregledna in logična. Sestavljena je nekako iz treh delov; dveh stolpičev (drugi ni tako monoliten kot prvi) in tretjega dela, ki pa poteka večinoma po razu.
Za varovanje je treba s sabo imeti vse, kline, metulje in zatiče, predvsem pa nekaj trakov, saj skala ponuja obilico skalnih ušes in rogljev. In dreves.
Smer je zelo dišeča. Razveseljujejo šopi mete, kopra, materine dušice. Zgoraj pa Pipistrelova letala in zmajarji vseh barv in kril. Prekrasno.
Glede na objavljeni opis sestopa bi se ves čas morali držati stezice, ki pelje ob robu Podraške Ture. A ta nas pripelje v gozd, tam pa čez nekaj časa izgine. Po njem je treba naprej in rahlo desno in tako do steze, ki iz Abrama pelje do Gradiške. Hvala Urošu za dodatne informacije!
Zanimiva izkušnja.