Samorefleksija na matičarski vikend paket v KG z okolico:
- po vesoljskem tednu, ko smo dobili GD za plezalni center in ko sem si ogledal dokumentarc od Boba Marleya, sem bil pripravljen za nove izzive in samoočiščenje, sicer še vedno bljuvajoč temno zelence, del samoočiščenja...
- v četrtek zvečer me je Čouka prisilil, da svoje dilce zamenjam za njegove plohe, vse se izzide, 180cm dolge in 11cm pod pancarjem široki plohi se ženijo s pancerji... da je spirit pravi pa še malo zadimljene, freeriderske duhovne vzgoje, v KG se ob polnoči pripeljem nared za jutrišnji dan,
- v petek torej v mega zasedbi (Janez M. Ana R., Ana Š., Marinka, Manca, Luka, Češpli, z uro zamude prišponata še zakonca Malenšek), pohodimo že dobro utrjeno špuro do pod Kriške stene in zapeljemo v orgijo. Občutka s plohi na nogah ne morem opisat in počasi mi postaja jasno zakaj so me ljudje tako zavidljivo gledali, ko sem zadihan plohe gnal v breg... ampak več kot vredno, četudi bi imeli še enkrat več kil. Skratka, sledi čajčk z rumom v bajti, oz dva...
Moje turašice
SoTuraš, Legenda, Joe
Še Turašic
Še malo afterpartyski nasmešek tik pred razdevičenjem.
Ortoparty... before and after
Pa spet party...
popoldne prespim in večer je dober, Kreso zmaga s predavanjem, sledi posladek/film od letošnje PZS himal odprave, ki ga pokaže član, naš načelnik, res fajn film, bo treba v ta Nepal!
Debata o matičarski wanna be odpravi pa žalostno spominja na politično dogajanje v državi, skratka, ni bila vredna Matice! Apriori rečtr ne, je nekonstruktivno. Men je sicer vseeno, ker nimam časa, ne za organizacijo ne za udeležbo, še vsaj dve leti ne. Da le ne boste vsi doma ostal in se za šankom kregal.
- v soboto pa smo peljali mačkice in mačke na sprehod v Karavanke, Hruški vrh je zakon! Hvala akademcu in lokalki Manci za idejo in info. Res lepa tura, že skozi gozd je bilo pravljično gor predihavat, nato enkrat na vrhu, ko zapeljemo dol, pa itak čist huda izkušnja. Sicer priznam da malo neumno, sem zavil preveč na zahod, kjer ni dreves in naklon optimalen za plaz, ampak počasi sva z Alenko prečila, držala razdaljo in vse OK. Sledili so Igor-e, Ivy, Ana R., sestri in Lukčeva, ti so bili še bolj pre-drzni in so se peljali zelo skupaj, in zelo direkt čez precej izpostavljen žleb. Kar oddahnil sem si, ko sem jih videl na koncu prečke, vse gibajoče se pike na še vedno trdni strmini. Kdor ni imel popolne lavinske opreme naj se krepko zamisli! Smuča je bila tudi tukaj čista pornjaža, zlasti med idiličnimi tu in tam drevesu malo nižje, vse do planine res hudo, tko nadzemeljsko. Plezanje v bistvu ne doseže tek občutkov, vsaj v slovenskih gorah ne. Kaj šele če znaš dobro pelat in si drzneš zapeljati čez kako hudo steno, vsa čast alpinističnim smučarjem.
Planisnka terapija
Skupinska terapija
Pogled navzdol ne definira natančno kje je najbolj varna linija
- KG matičarski vikend smo zaokrožili v nedeljo, ko smo po predhodnih pripravah na družinski obisk, to spremenili v smuko z Nejcem po progi Kekec, sam da je sedežnica je zdej nov pojem za mladiča, medtem pa sta punci vozili na traku, no ja, mami je bila poslana na pivo, ker da hči ne potrebuje pomoči. Kako poznano, me to zmoremo same;)
Pa tko ponosen sem bil na svoje nove dilce, Shuksan, jih kdo kupi?
Zunaj spet sneži;)), do srede bo spet 30cm novga, ihaaa
), ker ni šel do vrha 
