Tokrat z Lukatom. Smer je slabo opremljena, no od včeraj naprej sta v njej dva klina več. Drugače pa je lepa.
Nad nama so se ves čas zadrževali oblaki čudne barve. Ko je že zgledalo, da so šli mimo, naju je prvič napralo. Potem pa še dvakrat.
Ampak to ni zmotilo najine karme. Proti vrhu je celo posijalo sonce in poskrbelo še za piko na i.
Sestop je dolg, a ob tako lepih razgledih hitro mine.