Z Nejco sva slab mesec frikala v Italiji in malo po Švici.
Fotič je bolj počival pa tudi plezalnih fotk praktično ni, ker se nisva lih med zihranjem v rit fotkala.
Kak teden sva plezala v hribih nad Lecco-m, potem sva se pridružla taboru v Mellu.
Tam me prvo jutro zbudijo eni modeli, ki pred šotorom vlamljajo v avto in trdijo, da nujno rabijo kruh za zajtrk. Pol sem jim pomagal, ker so slučajno v avtu zaklenjeni tudi kjuči.
Nejci detajl Tunnel Diagonale ni bil tako lahek kot Marinčiču. "Ne upam se izpet, če padem, grem v uno skalo!"
Na vrhu.
Čez par dni si tudi jaz vzamem tapravega restiča.
Po Mellu sva šla v sosednjo dolino Val Malenco in z avtom do 2000m, kjer sva plezala v plezališčih okoli koče Zoia.
Potem sva v Švici spet pobegnila pred vročino v hribe.
Za zajtrk ene par pesti borovnic.
Razgledi iz plezališč niso bli švoh.
En trop kozorogov je očitno pogruntal, da je od frikotov poscana slana trava zakon, sploh če na sveže. Pa smeri do 5b imajo preverjeno nadrkane, tudi mladički.
In potem nazaj v Italijo po zahodni strani Lago di Como.
To je še najbolj akcijska fotka - nek mix med plezanjem in Canyoning-om.
Sredi ničesar sva slučajno našla ta samotni slap s tolmunom in toplo vodo.
Doma sem na netu našel vodniček za neko malo novo plezališče kjer sva plezala zadnji dan.
Na licu mesta sva ugotovila, da se moraš za pol smeri apzajlat in prečit do vstopa v smer, ker štartajo direkt iz vode - kul! Kopanje pri 30°C obvezno.
Drgač je frikovski obisk področja idealen spomladi in jeseni pa tudi pozimi se da, poleti si pa precej omejen z izbiro plezališč, ker jih večino gleda na jug in zahod. Bom zdilu vodniček v matičarsko knjižnico. Ima 500 strani, 100 plezališč, večino okoli Lecca. Če koga zanimajo še kake info naj me kontaktira.
Pa če ima kdo, ki je bil v Mellu, pri sebi neznano čutaro iz spodnje fotke, naj prosim kontaktira Nejco (nula4nula 472 nula46).
