Prve 3 dni smo preživeli v Joshua Tree (dežela veveric po Brinovo). Ne vem kdo je znosil na kup toliko okroglih kamnov, vem pa da se da po njih odlično plezat na štrik, bolderirat in tudi skrivat.

Skale ob sončnem zahodu (plus ena turistka, ki mi je uletela v kader)

Cvetoči kaktusi

Plezanje v Sport Challenge Rock
Nato smo se preko Doline smrti odpeljali v Las Vegas.

Belo ob cesti ni sneg ampak sol

Kojoti so pogruntali, da je hrano lažje dobit od turistov, kot jo ujet v puščavi. Road runner ima po novem mir.

Z Brinom poizkušava okus soli na tleh

Brin uživa v ameriški kulinariki
V Las Vegasu smo imeli srečo, pa ne v igralnici ampak v obiki mojega poslovnega partnerja, ki ima tam ravno eno od svojih hiš in nam jo je posodil. Za par dni smo zamenjali klajmbersko klošarjenje za vilo z bazenom. Najlepše pri tej bajti pa je to, da stoji na južnem delu Las Vegasa v neposredni bližini Red Rocksov, kjer z Nedo vsak dan plezava. No, zvečer se tudi zrihtamo in gremo na kakšno predstavo v center, da malemu širimo obzorja, ampak peščenjak je pa vseeno v prvem planu.

Temna skala ponavadi pomeni mokroto, krušljivost in nasploh slabo plezarijo. Tukaj pa je ravno obratno. Napokana temna skorja nudi odlične oprimke, tam kjer je belo/rdeče pa je skala gladka in težko plezljiva.

Super frikanje
To be continued...
