Frida, Žiga in Boštjan gredo gor iz Bistrice preko Presedljaja, ker je avto linija na Podvežak v rekonstrukciji.
Vse tri je sonce precej skurilo, pa kužiko pustita v veselje Mojci in frikata okoli baite.
Joe že rahlih 40 let ni hodil po starem lovskem dostopu do pod Veže. Je opuščen, pa ga je našel. Steza poteka v istem pobočju precej nad tisto, ki gre čez Skok. Krasi jo globoka senca v neverjetno divjem, rajsko lepem okolju.
Nato pa še gor čez Šrej peske na Petkove njive /fotka je od lani od Barbare/.
Večerno druženje plezalskih ferajnov na Korošici je stalnica.
Nedelja:
V naravnost zdraviliški klimi vertikal Dedca sta prijatelja prvič. Da je šlo zares, dokazujejo vsi slikovni prispevki našega fotografa Lukežiča iz stene.
Joe ima v Levi smeri popravca, pa gre tokrat silno nerodni detajl le »na frej«.
Družba na vrhu po prima strmi plezariji med IV-V, V+ in VI -.
V ponedeljek zgodaj sem se poslovil od Dedca.
Sestopil sem mimo Rzenika. Ob pogledih na silno resno pokrajino ene od sten moje mladosti se mi je kar smejalo. Tam sem opravil v različnih smereh dva vzpona poleti in dve prvi večdnevni zimski ponovitvi ta težkih smeri. Dogajalo je okoli Božiča. »Fajn in zelo športno je bilo takrat!«.
