Parižanka

Herojske zgodbe z gora in gostiln.
Odgovori
kastelicp
Prispevkov: 26
Pridružen: 19 Mar 2015, 21:49
Ime in priimek: Peter Kastelic

Ta topic posvečam tebi Shukran, ker sem dojel, da pravzaprav še nisem ničesar lastnega objavil, saj so mi vse vzpone že "pokradli" moji inštruktorji. No, skoraj vse. Skratka, ker nisem prepričan ali slikovno gradivo in izdatno poročilo alpinističnega vzpona v komentarju objave enega mojih nadrejenih šteje, sem se odločil "nakracati" tole:

Moj uvodnik se zače v petek, 28.8.2015 s slavnim "douchebag" parkiranjem pred Kovinarsko kočo, kamor smo z relativno počasno vožnjo (zgolj cca. 70% hitrostne omejitve) pripeljali trije tečajci.

Kakorkoli. Počakali smo na svoje inštruktorje in izvedeli prve informacije o smereh. In jasno; najpomembnejša informacija o smeri je za nas frikote podatek o trajanju nujnega zla pred samim plezanjem. Tako je prvi kolega dobil trourni dostop do smeri, drugi dvournega, meni pa naj bi se z enournim, kakršnega mi je obljubil Knop, le nasmehnila sreča. Plamen navdušenja mi je ugasnil naslednji dan po prvih desetih minutah dostopanja. Takrat sem namreč spoznal, da sem pravzaprav "fasal" trourni dostop, ki ga Knop želi "odlavfati" v eni uri. Očitno bom potreboval še kar nekaj let treninga, da se bom lahko kosal s takimi "alpinističnimi stroji".

Prej ali slej, v najinem primuru raje slej (pa čeprav sva tekom dostopa prehitela tri naveze), sva si le obula plezalke. V ritmu šansona sva zaplesala... Pardon. Se opravičujem, zaplezala v miss Debele peči - Parižanko. Plezala sva izmenično, Knop pa mi je celo pustil nategniti ključni del pariške lepotice. Viseči štanti v spodnjem delu dokazujejo damsko kamnito srce, za osvojitev katerega se je potrebno kar pošteno preznojiti. Skala je tamkaj še dokaj kompaktna. Kasneje, ko pa se smer priključi SV razu, pa svet začne postajati vedno bolj in bolj nestabilen (beri podrt). Na Zobu sva prvič pomalicala in počakala še dve naši navezi ki sva ju prej prehitela v razu. Eno je vodil GG, drugo pa Bokavšek.

Slika

Ker nam ni bilo do ponovnega "gužvanja" v steni, sva "zarinila" 40m levo od ustaljene izstopnice, v nekakšen kamin. Stena je tam v bistvu precej razpadala, a sva napredovala hitro, saj je "cuge" vlekel Knop. Kot bi trenil sva se znašla na vrhu, kjer sva drugič obedovala.

Nedolgo po tem, ko sva si napolnila trebuhe, je iz neznano kje Grilj na vrh privlekel še dva naša... Horjulca. Po nekaj telefonskih pogovorih smo se z Mencetom - družinskim človekom, ki je priložnostno ravno "familjarno" kolesaril po tistih koncih, uspeli dogovoriti za skrajšan sestop in prevoz na relaciji Pokljuka - Krma. Prvotnemu planu, da "Mnc" najprej zapelje Knopa, mene, Grilja in Horjulce, nato pa se Knop s svojim avtom vrne nazaj še po Bokavškovo in GGjevo navezo, smo sredi sestopa opustili. Iz prvotnega načrta sem bil jaz namreč izvzet, ko so uvideli da moja kolena ne bodo prenesla teka po klancu navzdol. Tako naj bi se pridružil Bokavškovi in GGjevi navezi v Knopov avto. Hočeš, nočeš so torej odtekli naprej proti dolini, jaz pa sem, prav tako le nekoliko počasneje, "odšantal" navdol. Po pol ure sestopa sem prišel do parkirišča, kjer sem, začuden kakor tele, ko vidi nova vrata, ugledal Borisa Menceta. Debelih pet minut je minilo preden sva se uspela sporazumeti, da čaka mene, ampak v bistvu ne čaka mene, ker mi je moja ekipa pobegnila. Po napornih "telefonskih pogovorih" brez signala sva uspela razbrati, da so Knop, Grilj in Horjulci očitno ubrali "bližnjico" in da so kako uro hoda nižje v dolini. Tam smo jih, z Mencetovo družino tudi pobrali. Oziroma bolje rečeno, smo se tam naložili v prtljažnik in se odpeljali do Kovinarske koče, kjer so nas pričakali "najprijazejši in najbolj dobrovoljni" oskrbniki na svetu.
Uporabniški avatar
merman
Prispevkov: 464
Pridružen: 10 Mar 2005, 10:08
Ime in priimek: matevž jerman

Ko začnemo izdajat Matičarske novice, te ustoličimo za glavnega pisca, če ni tole samo preblisk v tvoji glavi, ki je doživela bližnje srečanje z balanco tvojega kolesa ? :? :D
pučas pa z´andahtjo!
kastelicp
Prispevkov: 26
Pridružen: 19 Mar 2015, 21:49
Ime in priimek: Peter Kastelic

merman napisal/-a:Ko začnemo izdajat Matičarske novice, te ustoličimo za glavnega pisca, če ni tole samo preblisk v tvoji glavi, ki je doživela bližnje srečanje z balanco tvojega kolesa ? :? :D
Popravek: mojo glavo je napadla litoželezna ograja. Kar pa se tiče pristnosti zapisa, bi moralo biti realno vse razen najprijaznejših in najbolj dobrovoljnih oskrbnikov na svetu... Upam... heheheh Priznavam pa, da me je poškodba poleg zajebanega - tough videza obdarila še z obilico počitniškega prostega časa, ki mi omogača najraznovrstnejše manj aktivne dejavnosti, kakršna je na primer pisanje. =P
shukran
Prispevkov: 96
Pridružen: 07 Dec 2009, 19:47
Ime in priimek: Ana R.

Odobravam prispevek in posvetilo, še posebej ker je bil Pravilnik o podeljevanju klinov ( za tiste, ki niste seznanjeni: http://www.pd-ljmatica.si/forum/phpBB2/ ... php?t=3468 :razz: ) v celoti spoštovan :lol:

Klin že čaka v avtu, dočakaš ga v četrtek na ferajnu!
Odgovori