To mega smer sem želela pokazati dvema navdušenima prijateljema, plezalcema. Ker Skalaško z Ladjo "itak že poznam" - saj sem jo že lezla - "ne rabimo skice".
Na Skalaškem turncu pa sem malo pomešala kje gre katera smer in smo zavili na levo, na uhojeno pot, katera je vedno bolj izginjala. Po 15 minutnem iskanju nadaljevanja smeri smo stali v čošku desno od Sanjskega ozebnika, kjer je že bil en klin. Mogoče od podobnih izgubljenih duš. Pogledala sem gor in izgledalo je, da bomo že pririnili čez. Pa smo šli.
Smer poteka po platah med mokrim grabnom na levi in veliko poševno streho na desni. Po prvem raztežaju v platah sledi smer naravnim razčlembam, ki so nekakšne zajedice, takšne in drugačne. Drugi štant je od prvega oddaljen skoraj 60m, prideš pa v udobno spoložitev, ki deluje prav terapevtsko. Sledi še poplezavanje do Ladje.
Ker sem se bolj koncentrirala na samo plezarijo, sem na fotke malo pozabila, skico pa sem narisala po spominu. V smeri sta 2 klina (en na začetku, drugi na prvi polici), potem je varovanje prepuščeno lastni ustvarjalnosti.
Če se prav spomnim, smo smer zlezli v skoraj polnih 3 cugih, na koncu pa se priključi Ladji, en štant nižje od detajla Ladje.
Ime pa je takšno zato, ker smo šli v Vrata že večer prej, z namenom, da bi opazovali Perzeide. .. čeprav smo kasneje pogruntali, da so omenjeni kometi krasili nočno nebo šele nekaj dni kasneje.
Skala, od odlične do dobre - vredno!