Damoklejev meč ali dobro izpeljan rezervni načrt

Herojske zgodbe z gora in gostiln.
Odgovori
Krištof
Prispevkov: 27
Pridružen: 26 Okt 2010, 10:44
Ime in priimek: Krištof Fortuna

S Kinom (Marko Aničin) sva se odločila, da kljub dobrim razmeram ne bova rinila na Okrešelj, ampak bova šla pogledat razmere še kam drugam. Načelnikov nasvet naju je prepričal, da sva se podala v Grapo med Travnikom in Šitami.
Tako sva v nedeljo ob 4h štartala iz Ljubljane in prispela na prazno parkirišče v Planico. Ne preveč mrzlo jutro, zvezdnato nebo in silhuete sten so naju vabili v svoj objem. Hitro sva prišla do doma v Tamarju, nato pa nadaljevala pod Poncami in za seboj opazovala počasi nastajajoč dan. Ko sva prišla iz gozda in začela prečiti proti snežišču, ki vodi v smer, nama je nekajkrat počilo pod nogami. Rekla sva si, da greva pogledat do smeri in da se bova tam odločila, če bova nadaljevala. Začela sva se vzpenjati, ko je pod mojimi nogami še enkrat počilo. To je bil znak, da se obrneva.

Severna stena Šit je malo spomnila na mogočne stene nad ledenikom Argentiere :D Linije pa vabijo in čakajo.
Slika

Sestopila sva pod ostenjem Travnika in šla pogledat slapove. Čez Svečo kar konkretno curi voda in je neplezljiva, Centralc in Rastlinca sta zelo rahitična, morda bi se ju dalo zlezt.

Revšna v Tamarju.
Slika

Midva pa sva slišala, da so v Damoklejevem meču navrtana sidrišča in glede na to, da sva mela samo 7 šraufov, je bila logična odločitev, da se spraviva do Belopeških jezer.
Hiter sestop, 15 minutna vožnja in že se sprehajava pod norimi stenami.

Brez besed.
Slika

Dostop se je vlekel, nakar sva zagledala eno navezo v slapu in še 4 čakajoče. Se bova pa še mal načakala. Ko sva po dveh urah čakanja končno prišla na vrsto, se je začelo vriskanje. Marko je odločno sfajtal prvi in najtežji cug. Led je bil večji del slapu zelo dober, mestoma pa je nastal tud kakšen talar.

Marko v prvem raztežaju.
Slika

Sledila sta dva raztežaja lahke grape.
Slika

Četrti raztežaj pa je zopet postregel s težjim plezanjem in kratkim zelo navpičnim sitnim mestom s svečkastim ledom.
Nakar prideš v votlino, ki jo na eni strani prekriva zavesa, skozi njo pa pronica svetloba in se poigrava z modrimi odtenki. NOR AMBIENT.

In pa putrček.
Slika

Tole pa naj bi bil meč, ki je k sreči ostal na svojem mestu. (če se sprašujete, zakaj tako ime: https://sl.wikipedia.org/wiki/Damoklejev_me%C4%8D)
Slika

Izstop pa je bil malo zasnežen.
Slika

Obvezen selfi s svečami nad nama.
Slika

Sestopila sva z abzajli po smeri vzpona (vsi štanti so res lepo urejeni).

Ene parkrat naju je tud mal napral. Rezultat pa je bil tole 8)
Slika

V dolino sva prišla že v temi in še drugič v istem dnevu opazovala zvezde, tokrat pa se nama je prikazala še Luna.

Skratka, na polno sva uživala.
Odgovori