Padlo je povabilo bratranca, ki ga ni bilo mogoče zavrniti. Tura z ekipo, ki vedno naredi pustolovščino. Zaradi vremenskih razmer smo se jaz, bratranec Miha, Tone in Brifah (AO Rašica) odlocili za Gran Paradiso, ker napovedanih -15°C in 30-40km/h blagega vétriča je sprejemljivo za plezanje 600m dolge severne stene z izstopom na 4060mnv.
1. dan (3.1.2019) smo zgodaj startali v smeri proti Aosti in parkirali v dolini Valsavarenche (cca 1900mnv). Po razgledu na prečudovito narejene slapove v okolici smo se odpravili na zaledenelo gozdno potko. Približno 100mnv nad parkiriščem smo začeli postopati po snegu nekje na prvi četrtini poti, ki je vodila do zimskega zavetišča koče Chabod 2750 mnv
Razgled na plezalno destinacijo iz nočitvene lokacije.
Nočni pogledi.
Naslednje jutro smo v temi štartali proti steni in pol poti napredovali navezani pri prečkanju dela ledenika Laveciau.
Stena je ponudila razmere, da je kar škripalo. Plezali smo smer Bertolone z oceno D, III, 50-55 stopinj, 600 m dolžine, v severni steni gore Gran Paradiso. Smer smo plezali brez varovanja, saj so razmere omogočale varno napredovanje proti vrhu.
Pod vrhom zadnjih 50 višinskih metrov smo se varovali dva cuga, saj so z vsakim v vdarcem cepina nastajali večji krožniki ledu in ta je bil popolnoma gladek, trd in "steklen". Poleg tega smo pa občutili polno moč napovedanega vetra in mraza.
Nekje ob 16:00 smo bili na vrhu, kjer smo ob zahajajočem soncu uživali ob razgledu na Mont Blanc in v ozadju tudi Matterhorn.
Sestop se je začel z zahajajočim soncem in v temi potekal po normalni poti, čez ledenik Gran Paradiso, mimo koče Vittorio Emanuele 2732 mnv. Ob 21:00 smo dosegli udobne sedeže avtomobila.
Za tečajnika je bilo teh 16 ur hoje in previdnih korakov na dan vzpona nad 4000mnv avanturca in pol. Želim, da bi bilo letos takih čim več