Če slučajno še niste razvozlali naslovne enigme, sva se včeraj z Matevžem Štularjem podala v tri Skalaške smeri in sicer v severnih stenah Špika, Škrlatice in Triglava. Skalaški "challenge" sva imela v mislih že pred odpravo, zdaj pa sva ga zrealizirala, ker naj bi še ne izgubljena aklimatiziranost skrajšala dostope in neskončno šodranje. No, noge so se izkazale, ampak ni bil zato poslednji dostop do Triglava nič lažji
Skratka res grande tura, za katero sva oba zelo vesela, da sva jo izpeljala.
Začela sva v Špiku in bila presenečena nad dolžino in kompleksnostjo smeri, saj je od vseh treh ta po najinem mnenju najtežja. Po treh urah plezanja že stojiva na vrhu in sestopava v Veliko dnino, ki je bil eden najbolj krušlivih in podrtih sestopov, kar sem jih naredil. Malo nemotivirana začneva s Škrlatico, ampak se motivacija v lepem poplezavanju z bolj kompaktno skalo kmalu vrne in po dobri uri že stojiva na vrhu. Sledi dolg sestop v Vrata, ki se je ob žgočem soncu in suhih ustih najbolj vlekel od vsega. V Vratih se napojiva in že plezava nama edino poznano smer. Ko tako plezaš brez vrvi in se res fokusiraš na gibanje, kar pozabiš, da si utrujen, tako da nama je Triglav hitro minil. Po dveh urah in 40 minutah srečna in ornk utrujena stojiva na vrhu zadnje smer. Zadereva se še tako kot je treba in že sestopava v dolino. Plemenice se nama pa v resnici niso vlekle, ker sva že tokrat sestopala tam čez in sva poznala praktično vsak ovinek.
V Aljaževem domu dobiva pri prijazni oskrbnici še popust na pivo, ker gorenjca seveda nisva imela dosti denarja s sabo.
Od avta pod Špikom do Vrat sva rabila dobrih 17 ur. Za boljšo časovnico bo pa treba iti na kak žur manj!
Romantičen dostop do Špika
Napoleonsko ogledovanje stene
Izpostavljeno!
Spodnji del Škrlatice
Crux
Uvodni raztežaji v Triglavu
Pha, kao III+!
Le ship
Če ne nardiš enga selfija sred ladje, greš loh kr dol, k si itak za brezveze pršu
Uawuiuaa
Do naslednjič!
