Špik od daleč zgleda strm, od spodaj pa na žalost ne
Pod zajedo v zgornjem delu, še dobr, da se ne nahaja v NŠGju, ker bi bila vsa zlizana.
Vmes je malo kapljalo, v zameno sva dobila mavrico.
Na vrhu sva bila precej pozno. Al so pa dnevi že kratki!
V četrtek sva se z Denisom Tepešom podala v zahodni del Stene. Plezala sva Pandorino skrinjico. Lepa smer v spodnjem delu poišče prehode med strehami desno od Šlosarske, klinov je precej, razen na štantih
Edini resnejši raztežaj je zadnji, ki te pripelje na raz po *rahlo* podrti skali.Zahodna Stena:
Zgornji del smeri:
Pod zgornjo rumeno plato je treba spičit (bolj na noge) levo na raz:
Do vrha sledi še 200m poplezavanja po šodru, a so vsaj razgledi lepi:
V soboto je bila želja nekaj lahkotnega, zato sva se z Natašo podala v Kranjsko poč:
Včeraj pa sva z Griljem napadla pred kratkim splezano smer Steber v Široki peči. Zjutraj na parkirišču je izgledalo, kot da bo treba vzet listek in se postavit v vrsto, a smo se potem vse tri naveze lepo razporedile po okolišu. Smer je pa res presenetila predvsem s kakovostjo skale, saj je v strmejšem delu dobra do odlična s kakšnim podrtim vložkom. Smer bi lahko postala pogosto plezana klasika Široke peči!
Po spodnjem podstavku in raztežaju Dibonovega raza se pod streho po polički premakneš na raz:
Sledi prehod mimo streh, za vriskat:
Najbolj strmem delu raza se umakneš v desno:
Do vrha sledi še nekaj lepih raztežajev, vmes tudi en, kjer kakih 15m plezaš po najbolj kompaktnem razu ever, vredno obiska. Na vrhu sva stala nekaj pred sedmo, sledil je še dolg in razgiban sestop nazaj za Ak.
