Tokrat plezali smo vlakec,
na štantu čakal je en kakec,
družbo nam je delal še rope solist,
ta je pravi koronski civilist.
Včasih so bile stene zlizane,
saj so naveze kar nanizane,
a povsod našla se je kakšna šalca,
smer bila je mala malca!
Sestopali smo po polici proti Sella Towers, skozi tunele in mimo svizcev!
Naslednji dan smo v podobni družbi le, da tokrat v navezi z Niko Smole, šli plezat Via Kasnapoff (300m, V+) v 2. Sella Towerju.
foto: Mirjam
foto: Nika
foto: Nejc
Smer ponuja svet zajed in previsov,
a nam je zmanjkalo flisov,
saj stena v senci leži
in z mrazom na plezalce preži.
Na koncu smo prišli na raz,
kjer je sonce pokazalo svoj obraz,
vrha smo se razveselili
in na mraz čisto pozabili.
Super smer in epski razgledi!
Naslednji dan sva šla z Žigatom plezat v Sas Pordoi smer »Piaz«-Kante (300m, V+ A0 VI), skupaj z navezo Mirjam in Nejc.
foto: Nejc
Iz kempa smo se prepozno odmajali,
zato smo gužvo dočakali.
V drugem cugu našli smo potejpan klin,
ampak prijel je dobro kot kakšen džin.
foto: Žiga
Potem je bil en bolder problem,
pa je Žiga rekel: »Js sam grem!«,
krimpke je treba močno stisnit,
nič prav dost pomislit.
Za restič pa smo se povzpeli na en grič,
kjer smo opazovali okoliški kič,
a dež je kmalu priropotal
in nas iz Dolomitov pregnal.
foto: Mirjam