Zima v štirih dejanjih

Herojske zgodbe z gora in gostiln.
Odgovori
rner
Prispevkov: 30
Pridružen: 31 Dec 2016, 17:13
Ime in priimek: Blaž Karner

Večji del letošnje zime ni ponudil izjemnih razmer in možnosti za pred plazovi varno udejstvovanje v nam tako ljubih strminah. Tako se je do konca februarja bolj smučalo in treniralo na Trdinovi stenci. Vmes sem celo uspel splezat približno 200m ledu, preden se je ta ponovno spremenil v vodo in odtekel s Savinjo. K sreči je konec februarja po dobrem tednu pomladanskih temperatur prišla ohladitev.

27.2. Grapa med Travnikom in Šitami

Bila je sobota in s tem prvi dan prej omenjene ohladitve. Med vožnjo mimo Jesenic se z Griljem čudiva termometru, ki se je ustavil ravno pod dvomestnimi številkami  (v °C). Ohladitev pa taka, si misliva, morda bi bilo bolje počakati še kak dan. Vseeno še ne vrževa puške v koruzo in iz Planice skozi zatohel gozd prispeva do Doma v Tamarju. Tam poiščeva najbolje zgledajočo smučino in ji slediva proti steni Šit. Seveda sva ubogo smučino pošteno naluknjala. Če se komu ob teh besedah že dviga pritisk, naj raje globoko vdihne in se zamisli nad kakšnimi stvarmi se v življenju jezi. Pravtako pa ima možnost vleči svojo špuro, ali pa biti na lokaciji prvi po sneženju in ne bo videl nobene sledi morebitnih luknjačev. Smučino sva na primernem mestu zapustila in se po nezmrznjeni plazovini dvignila do smeri. Vsa skepsa glede razmer naju mine kmalu po vstopu in tako mimo kakšnega sitnega nezmrznjenega mesta poletiva proti vrhu.  Štrik pustiva na nahrbtniku, ker ga tudi sicer težko kam pritrdiš. Hitro se znajdeva pod vršno opastjo, kjer za par metrov naveževa in že sva v trentarski megli. Sledil je še sestop na Vršič, kjer dobiva prevoz nazaj v Planico. Hvala!


Grilj v grapi:
Slika



4.3. Kemperle Murovec

Dva dni prej na strani rašiškega odseka zasledim fotografijo Dolgega Hrbta in že slutim da so razmere precej ugodne. Tokrat se mi pridruži Matic Štrancar in hitro se odkotaliva čez ogromne plazovine proti vstopu v smer. Spodnji del je bolj položne sorte, potem pa se v grabnčku sredi stene v treh skokih postavi malo bolj pokonci. Kot je obljubljala fotografija so razmere super, tako da se hitro znajdeva na gredi pod vršno zgradbo Dolgega Hrbta, kjer naju čakajo še trije skalni raztežaji. Kljub temu, da od daleč rdečina zgleda odbijajoča, je plezanje prav lepo. Na vrhu Dolgega hrbta ugotoviva, da k Suhadolniku zagotovo ne bova sestopala in se raje po vrvi spustiva nazaj na gredo in po gredi h koči na Ledinah. Za morebitne matičarske naveze, ki bi želele koristiti omenjene spuste, naj namignem, da Kemperle Murovec izstopi v gor gledano desnem delu, precej blizu Mlinarskega sedla.



Spodnje flanke:
Slika


Matic napada rdeči kot:
Slika


8.3. Raz Jalovca

Dobre razmere ne čakajo zato se s Štularjem zmenim za plezarijo. Med jutranjo vožnjo proti Planici ugotoviva, da imava s seboj le dva kompleta. Po nekaj matematike se strinjava, da je to odločno premalo, zato odhitiva nazaj po dodatno železnino. Dostop do smeri mine brez večjih posebnosti, tokrat sva namesto po smučini hodila po stopinjah ostalih luknjačev. Do Kegljišča sta dva raztežaja, v drugem naju pričaka pravi slap. Verjetno se je tam naredil samo za to, ker sva prej modrovala, da šraufov pa res ne bova rabila. Raztežaji nad Kegljiščem so bolj strmi in tudi bolj suhi, vseeno pa plezarija zaradi minusa ni uživaška. Vmes pomisliva na Mariničiča, ki je tu leta 76 opravil prvi zimski vzpon in se preko ledenih sloperjev skobacava na Jalovčevo streho. Na sestopu se ob misli na smučanje z vrha Jalovca oba počutiva rahlo nelagodno, in res je ravno tisti dan minevalo 10 let od nesreče Matičarja. (https://www.gore-ljudje.si/Kategorije/N ... kim-koncem).

Štuli na štantu pred prečko:
Slika

Pogled v trentarske konce:
Slika



11.3. Herlec Kočevar

Dva dni po Jalovcu si ogledujem vremensko napoved, ki za vikend kaže nove padavine. Zagrabi me strašen FOMO. Po nekaj izmenjanih sporočilih se uskladimo z Griljem in Gregijem, da gremo pogledat, če bo vreme dovolj ugodno za plezanje. Ponovno mimo doma v Tamarju, čez steno Travnika se usipajo pršni plazovi. Pod smerjo vreme zgleda še kar ok. Grilj začne s strmim škripavcem v vstopnih treh raztežajih. V drugem veter obrne smer in zasuvati nas začnejo pršni plaziči. Še dobro, da nismo bili pod steno uro kasneje, ker sicer ne bi vstopili.  Po uvodnem delu se razvežemo in odhitimo proti vršim skalno-snežnim raztežajem. Zgornji del je prav super, škoda le, da vreme ni bilo bolj uživaško.  Z vrha sestopimo 200 višincev proti Trenti, prečimo in se dvignemo nazaj na Jalovško škrbino. Tam najdemo abzajl štant pod balvančkom, ki te v 60m pripelje nazaj na varna tla. Sledil je še pohod nazaj v Planico in iskanje hrane v mestu duhov, Kranjski gori, kjer drugega kot kebaba nismo uspeli dobiti.

Izjemne razmere v spodnjem delu:
Slika


Nazaj proti Jalovški škrbini:
Slika

Slika




 
 
 
Hey Joe
Prispevkov: 442
Pridružen: 04 Nov 2011, 11:13
Ime in priimek: Janez Marinčič

Poročilo zasluži še utrinek iz Tamarja od nekoč. Ker je zima v hribih za Matico vedno pomenila v vsakršnem smisu, predvsem pa glede športnega pristopa v vertikale, zelo veliko, pritiče zgornjemu opisu letošnjih dogajanj v Tamarju še tale preblisk:
Hvala za spomisko fotko iz prečke v Razu jalovca. Z Akademcem Jožetom Žumerjem in rednim soplezalcem nepozabnega Tinete Miheliča sva bila tam tik pred Novim letom 75.
Tudi hvala za slikico z jalovške škrbine, kjer sva dva Matičarja po tro dnevnem prvem zimskem vzponu po Stebru šit pri – 19 st. C krepila prijateljstvo zopet z Akademcem; vrhunskim plezalcem Janezom Sabolekom – Sablo.
Saj veste: » Živela Matica, za Akademce se pa tako ali tako ve....«
 
Odgovori