Climb light and fast - mogoče bi bilo lažje brez kake vponke, kot pa še kake skice smeri v okolici za plan B.
Telefonskega signala zgoraj skoraj ni, tako da ni možnosti iskanja plana B na licu mesta. Malicava na helipadu pri koči, ravno pravi čas se umakneva, da ne pristane helikopter na nama in se pobereva nazaj proti izhodišču. 
Dogovoriva se, da se vrneva in splezava to smer, da si prihraniva mučno dvourno hojo po gozdni cesti, bova reskirala kazen in greva z avtom. Po izpitih pod Prisankom spet ob 4h zjutraj stojiva na parkirišču in izhodišču za turo. Sivočrnih oblakov ni, je pa kar konkreten prepih. V nahrbniku vsa oprema, tudi plan B in C sta bila z nama. Pustiva avto na parkirišču in zagrizeva v klanec. Višje ko greva, bolj piha, občasno pade tudi kaka kaplja dežja, smer Donda-Rpssi-Steffe pa v oblakih, prvi cug je zgledal bolj suh kot zadnjič. Glede na vreme in vse skupaj se zavlečeva v bivak in odremava par kitic. Kasneje se vreme stabilizira, tudi prepih se malo umiri, ura je namigovala, da je za plan A precej pozno, gledava skico za plan B in C. Skleneva, da se spopadeva s planom B - Ago di Villaco - Spigolo Sud (V-, 200 m).
Čast prvega cuga pripade meni, magnezij v roke in piči navzgor. Franci štarta drugi cug, začne s parimi metri prečke v desno, zgine levo za vogal in se spopade s poko (V-), kmalu zatem zaslišim: "Podri!" Jaz in prečke
, med komentiranjem: "je*ene prečke, kaj mi je nijih treba?!" pridem do poke. Tam je bilo slišati še kako kletvico več, a mi jo vseeno rata sfajtat. V naslednjem cugu v iskanju lažjih prehodov zalutam malo preveč v desno, ob ustrezni zvočni spremljavi prečim levo do štanta. Do konca smeri prideva brez hujših pretresov in v predvidenem času.Sestop z vrha pa meni tako ljubi abzajli.
Razgled na Innominato.
Moja malenkost na vrhu Ago di Villaco.
O planu A in C pa kdaj drugič.
