Vseeno zmaga želja po druženju in plezanju, "obetavni" vremenski napovedi navkljub. :D V soboto sredi dneva spakiram, zvečer sem že v kempu. Na mizi kup vodničkov, dodam še svoje. Gledamo in debatiramo kaj bo kdo plezal, skupaj z ugašanjem dneva počasi ugasnemo tudi mi. :)
Nedelja, 21.7., dopoldan sončno, popoldan dež:
Piz Ciavazes - Rampa del Torso, IV+/IV, 335 m
Neža Kavčič, Andraž Svetličič in moja malenkost - vsi izmenjaje v vodstvu
Vodniček grozi z zlizanim prvim cugom. Ufff, pa ravno mene je doletel prvi cug. Nič zagrizem v smer, vidim prvi štant... "kok je še štrika?" "Še pol" OK, plezam dalje, pridem na drugi štant, Andraž in Neža za mano. Splezam še en cug, nadaljuje Andraž, na Gamsove steze prva izpleza Neža. Glede v vodničku omenjenega zlizanega prvega cuga, sam nisem opazil nič kaj ekstra zlizano, moja soplezalca pa tudi ne.
Je pa fajn plezarija, ne se ustrašit "zlizanega" prvega cuga, je drugi celo malenkost težji, čeprav ocena v vodničku pravi drugače.
Ponedeljek, 22.7., sonce cel dan:
Piz Ciavazes - Via Rossi-Tomassi, V/IV, 285 m
Domen Štular in moja malenkost - enakovredna naveza
Glede na napovedan dež popoldan in dež v nedeljo popoldan in zvečer, opustiva idejo o čem daljšem, omenjena smer v vodničku sicer pravi "move of V". Mogoče če si velikan ali pa Franček.
Anyways, pred nama še britanska naveza, po parih gibih obupa in obrne, vrsta pride na naju. Zagrizeva v smer, precej hitro prilezeva do tistega cuga, ki obljublja "move of V". Zelo "obetavno" izgleda, mokrota vseh 40 m. 
Pa še jaz sem na vrsti za plezat naprej. 
Prvih 10 metrov je šlo dokaj enostavno, pol se pa stena postavi pokonci... na prstih je vedno več magnezija, moker kamin/zajeda ima vedno več belih magnezijevih sledi. Nekako se uspem sfajtat še naslednjih 10 m, gledam kam bi dal naslednje varovanje... nič kaj ne kaže da bo šlo. V daljavi, vidim klin s prusikom... čisto predaleč, meni pa itak moči pošle... Kapituliram, zamenjava z Domnom, malo manj travmiram, ko plezam isti cug kot drugi. "Juhu, čez sva", mi šine čez glavo, ko sva na štantu. Pa mi precej hitro pade mrak na oči. 
Me čaka prečka najprej kot prvi, nato pa še ena prečka kot drugi. Jaz in prečke... definitivno niso moja najljubša "disciplina", komentarji med plezanjem njih so bolj za cenzuro, kot za objavit. Z Domnom uspešno splezava vsak svojo prečko naprej, kot prvi izplezam na Gamsove steze po katerih sestopiva in abzajlava na izhodišče.Če zanemarim meni "tako ljube" prečke, fajn plezarija, verjetno je najtežji cug malenkost lažji, če se ga pleza v suhem.
Torek, 23.7., dež skoraj cel dan:
Da ne bi bil čisto klasičen rest day, Rado, Katja in Kristina (AO Kranj) nagruntajo, da gremo frikat v Citta del Sassi. OK, naj bo, malo se rabim spočit od večraztežajk, pa tudi vreme ni ravno super. Pridemo na Passo Sella, začnemo hodit proti frikališču, dežne kaplje nas obrnejo proti lokalu na kavo. Po kavi skoraj neha deževat, Katja in Kristina gresta malo vandrat v okolici prelaza, z Radotom jo mahneva proti frikališču. Še predno sva prišla do stene je spet začelo deževati, tako da dokončno obupava nad idejo frikanja.
Sreda, 24.7., delno oblačno cel dan:
1. Sella Turm - Via dei Pilastrini, IV+, 140 m
Domen Štular, Silvo Vidergar in moja malenkost - vsi izmenjaje v vodstvu
Vodniček obljublja skok na koncu smeri, nikjer ne omenja nič zlizanosti.
Silvo začne, na štantu ga zamenjam, prva IV mine brez pretresov, v zlizani poki (IV+) konkretno zašvicam, na štantu zadiham in uspešno preguram še eno IV. Domen me zamenja, se zbaše čez preduh, prestopi obljubljeni skok, skupaj izplezamo iz smeri in sestopimo proti Gamsovim stezam.Fajn plezarija, tist zlizan cug se da malo na trmo zlezt, skok je pa za dober meter dolg.
Četrtek, 25.7., delno oblačno cel dan:
1. Sella Turm - Freccia, IV/III, 160 m
Silvo Vidergar, Jan Rugelj in moja malenkost
Meni se je luštal rest day pred petkom, v kempu mi pa ni bilo za bit. Grem nekaj lažjega.
Silvo štarta, na štantu presodim, da Janu III ne bo delala prehudih težav, zato spleza v vodstvu. Medtem nam začne dihat za vrat ena GVjka, skos se po malem dajemo, katera naveza bo hitrejša. Obe štirici splezam v vodstvu, naša naveza izpleza iz smeri kot prva in sestopimo proti Gamsovim stezam. Petek, 26.7., delno oblačno cel dan:
Glückturm - Westkante, IV+, 560 m
Franci Svet in moja malenkost - enakovredna naveza
Najdaljša smer v celem tednu... Fajn. Pravi Franci, dej začni, k si že vplezan. Začnem, skica obljublja 50 m plezanja do štanta. "Kok je še štrika?" vprašam, slišim odgovor, ga interpretiram kot "še pol", plezam dalje. Vedno težje vlečem štrik za sabo, malo mi je bilo čudno, ker ne po skici ne v naravi ni bilo veliko cikcakanja, štantam okoli skalnega roglja. Pride Franci za mano, ugotoviva, da teh "še pol štrika" je bilo "še dva (metra)", kar je pomenilo, da sem že krepko v Francijevem cugu. Se zamenjava, po poizkusu nadaljevanja ugotoviva, da sem plezal preveč proti levi oziroma izven smeri. Zgleda sem tako pogrešal abzajle, da sem jih prihranil za konec.
Uspešno poabzajlava do sidrišča, debatirava ali obupava (napoved je bila plohe in nevihte sredi dneva in popoldan, oblaki v okolici so že postajali temnejši in večji), ali vseeno zagrizeva in uspešno splezava smer. Prevladala je druga opcija, kar je pomenilo, da me je spet čakala prečka kot prvega. 
Ob ustrezni besedni spremljavi uspem priplezat do štanta, nadaljevanje smeri za oba ne prinese nekih hudih pretresov in jo uspešno preplezava, o dežju pa ne duha ne sluha. Zelo lušna smerca, samo vmesni abzajl bi se dalo prihranit
Splošno dogajanje na taboru, fajn družba, v primerjavi z lani, nas je bilo več.
Sosedje v kempu se nad nami niso pritoževali, da smo preglasni. Naša večerna druženja so minevala s premlevanjem preplezanih smeri in planih za naprej. Poraba piva je bila precej skromna, kar pa ni nič narobe. Se je pa toliko več splezalo. Kemp je kar kul, tudi pred drugimi šotori in ostalimi oblikami nastanitve ni bilo zelo hrupno. Tuši in WC čisti, WC papir je šel na stroške kempa (lani si ga je moral priskrbeti vsak taboreči sam).
Bolj to, da so v kempu zatežili, da se nekaj ljudi na šverc tušira, me je bolj motila uporaba kartice za dostop do wc. Zna bit sila neprijetno stat pred vrati brez kartice in čakat da se vrata odprejo.
Toj to, zj pa planirat plezarijo za vikend.