V soboto smo se najprej zbrali pri Petru, spakirali opremo v avto in krenili. Že na poti so nas presunili razgledi z jutranjim soncem osvetljenih vrhov Kamniških nato pa še Juliskih alp. V zadnjici smo se zbrali še z preostalim delom ekipe in krenili, a pravo pot kar hitro zgrešili, tisto po kateri smo hodili zapustili in nato le našli pravo. Sneg nas je spremljal že od izhodišča. V počasnem tempu, ki je omogočal občudovanje sveže zasnežene pokrajine smo nekaj pred peto le prišli do bivaka. Nekaj smo pojedli, nato pa se hitro razveselili mnogih dek, tri na vsaki postelji, ker je bilo nas za četrtino postelj, smo se lahko zadekali od spodaj, zgoraj in z vsake strani posebej. Tako smo se odpravili na krajši počitek, a mraz in utrujenost sta naredila svoje, zbudili smo se trinajst ur kasneje. Nedelja sprva ni bila vabljiva a oblaki, ki so zjutraj zakrivali gorsko sonce, so se z jutrom, ki je počasi prehajalo v dan umaknili. Tako smo se ob desetih le odpravili na vrh Kanjavca. Na poti smo naredili nekaj snežnih prerezov in ugotovili, da nas danes plaz verjetno ne bo zasul. Ob pol enih smo dosegli vrh in se nato odpravili nazaj k bivaku, si skuhali čaj in pojedli hrano, ki nam je še ostala.
