Prejšnji vikend sva z Majo Jereb plezala razmeroma novo smer Ognjeni krst v Kriški steni. Smer je prav lepa, nekaj cugov celo uživaških, edino ocena se nama je zdela malo previsoka (prave šestice v tej smeri ni). Na težjih mestih sva pustila nekaj klinov, zdaj jih je v smeri cca 15. Sicer so pa tudi možnosti naravnega varovanja ugodne, kot priča spodnja fotka
Na dan državnosti smo se s Šeglom in Lanom Zupančičem neuspešno hladili v Parižanki.
V soboto 28ga sva z Levičnikovim plezala Spominsko smer Marjana Perčiča v Vežici.
Lokomotiva naveze v težjih delih je bil seveda Bor, ki je detajl sfrajaril v drugem poskusu, sam sem pa preizkusil trdnost klinov, ki jih sicer v smeri ne manjka. Priporočljivo je pa imet kakšnega večjega frenda, saj so »drva« iz 80ih že zdavnaj zgnila in popadala ven.
Velja omeniti, da so ocene na skici v vodničku Kamniška bela (skica je poobjavljena tudi na portalu Slovenske stene) napačne. Streha v drugem raztežaju, ki naj bi imela oceno VIII, je podobne težavnosti (in zabavnosti
), kot srednje težki bolderji na Sceni. Prava osmica pa tiči v naslednjem raztežaju, ki ima na skici oceno VI. Če ti tako kot meni ni vseeno, kdo bo detajl plezal naprej, se to splača vedet 
.
Smer je sicer zelo lepa in vredna obiska, tudi če si za sfrikat najtežji raztežaj prešvoh.
Po vseh lepih raztežajih zadnjega tedna sem postal zahteven. Dan po obisku Vežice smo z Lanom in Štularjem najmlajšim cikcakali v Ojstrici in prva polovica Herletove se mi je zdela grda kot smrt
. Na srečo je prečnica fantastična, v zadnjih lažjih raztežajih je pa vsaj skala na nivoju. In če je konec dober je baje vse dobro.
Naj se stabilno vreme nadaljuje, še 15 stopinj manj, pa bo
