Spet en lep januarski teden. Beseda je dala besedo, mobitel spet malo zaslu?il, te?ajci pa smo nestrpno ?akali vikend. Hura, spet gremo hodt. In ne samo to, ?e tovari? Sajbrsem gre zraven. Border. No, se bomo pa u?ili od mojstrov (moje pojmovanje turnega bordanja je pa itak omejeno na eno samo bo?ansko besedo POWDER). V nasprotnem primeru pa delali na kondiciji. Begunj??ica, pazi se nas! Ja, ?e nam ne bo Tincin rojstni dan pod skalco povzro?il jutranje dru?be? na sre?o v petek nisem bila preve? radovenda in me je zanimal pogled skozi dno samo enega malega kozarca temnega piva (da se ne boste preve? spra?evali, kako izgleda ? samo eno ni preve? zanimivo. Kot sem ugotovila ?e prej, je dno drugega, tretjega, ? in naslednjih precej bolj zanimivo na pogled, ja no, v?asih sta celo dva na1x?). Vseeno sem gledala siroto jerico, kako jo privla?i bandidos, pa sem preverila, kako je s pogledom skozi dno take steklenice (prijetno, okus da krila domi?ljiji, pa?), pa je bila ena dovolj. Bom drugi? malo bolj raziskovalna.
Sobota zjutraj. Ker sem ob tem ?asu dneva precej po?asna, se moram iz postelje zbasat precej prej, kot bi bilo normalno in ?e prej, kot je prijetno. Nato basanje stvari v nahrbtnik, v en avto, presedanje in ?akanje Mateja, drajverja,? on je bil v petek za drugo, bolj radovedno varianto in je raziskovanje spodnje starni kozarcev raztegnil na soboto? Adrenalinska vo?nja in tu smo? Prelepa Gorenjska. ?udovite naprave, najnovej?i dose?ek tehnike, nadzvo?na hitrost, prijazni ?i?ni?arji? Obi?ajni osumljenci zbrani, natovorjeni, zabarikadirani, postrojeni in ? pri?akujo?e zadovoljni. Marry Popins povede vojsko pe?cev z nadzvo?no hitrostjo, da jo komaj lovimo. Sploh jaz, kot vedno s pol preve? stvarmi na hrbtu, z bordom, s palicami samo v mislih (ruzak, kam me nese??), sem kmalu za?ela malo sanjati. Poison Ivy naspidirana, SajbrSem z bordom in itak hiter, Fant s kladivom (brez kladiva, a z bordom) naspidiran, Flying Girl, kot da bi bila nestrpna? Sirota jerica in Primo?, Olga in Matej s smu?mi. Na?a ?etica koraka, abalakov pa pri ko?i na Zelenici ?e nestrpno ?aka.
Vzpon te?ak. Nahrbtnik ?e bolj. Ogla?a se stopalo. Pa koleno. Iz nosa te?e. ?e vedno grizem. Kot po naklju?ju, je korak s tisto nogo, katere koleno me boli, najdalj?i. In stopinja za nogo z ubogim stopalom skoraj vedno polovi?na. ?e vedno grizem, sopiham? Bo dol grede la?je! Nateg! Sirota jerica malo posodi palice. Slaba vest mi ne da dolgo se opirati nanje. ?e sem jih lahkega srca pustila v avtu (no ja, prazne glave pozabila), bom pa? malo te?jih korakov in ?ibkega ravnote?ja pristopicljala na vrh. Ko bo po?la kondicija, bo nastopila trma! Dobra tola?ba. In u?inkovita. Malo pod eno grapco (oziroma kakrkoli ?e je tista ozka strma stvar ? za poimenovanja nisem prav sposobna) smo si malo odpo?ili. Hvalabogu. No, hvala Sajbrju; fajn, da se je treba odereziti in ocepiniti. Skoraj zadnja prisopiham, malo popijem in - ?e vedno sem ?iva! ?e vedno hodim in predvsem nosim. Zavidam Sajber?ku, ki ima pancarje ?e gor. Pa mali nahrbtnik. Bitka se nadaljuje. Matr, ?e je ?e tle tko, kako mora biti ?ele na tapravih turah?! Po?ivam tako na gosto, kot da bi bilo kisika parkrat manj. Volja me ?e vedno spremlja, so?ustvujo?i pogledi lete?e deklce pred mano tudi, ja, pa bord me ?e vedno ti??i proti tlom. Pa tako sem ga imela rada? Ostali so itak ?e na vrhu. Edino Fant s kladivom je bil ?e za mano, spodbujajo? in pazo? Olgico, je spremljal svoj bord na vrh Begunj??ice?
In ja, to je to, VRH! Razgledi za znoret (ja, velik del motivacije za grizenje kolen; en del pa je tudi malica ? ko sem bila majhna lenobica, me je to vedno gnalo naprej, kar se mi tudi malo pozna. Zdaj, ko sem velika lenobica, me ?enejo ve?je ?elje
), prilo?nost za praznjenje nahrbtnika in seveda ? po?itek. Joj, ?e bi mi to dol pri?lo na misel, bi ?e dol vse pojedla in popila. Ah, ?e bi bil ?lovek vede?? V dru?bi la?nih letalcev se malo poson?imo, pokramljamo (simpati?na beseda, a ne?) in se prepustimo bo?anju vetrca, ki je zavel okoli nas in nas pregnal dlvn (navzdol). Kot vedno sem preve? mutila in bila po?asna in kot vedno (no, skoraj, ?e sem po?tena) sem bila ?e vseeno hitrej?a kot Fant s kladivom (ja, ?e ne vihti kladiva, ni v takem elementu 
). SajbrSem je bil tako ali tako ?e pripravljen in naju je ?akal. Ostali del vojske se je ?e spopadel s sestopom? Nekateri so bili radovedni in so ?li dol po drugi poti (po grebenu in potem dol), abalakov pa je ?el pogledat, kaj po?ne Olgec in je ?el kar po isti poti. Ali pa so ga zanimale vragolije Sajbr?ka? Ni povedal, sem pa jaz malo mutila, ko je Sajbr vpra?al ?e znava bordat. Ker znam pa? v redu zase, prav prepri?ljivo nisem rekla ja. Ker ? bole?a resnica ? ko sem stala pod vrhom Begunj??ice, na rob?ku in si natikala (seveda prav nerodno) bord na utrujene ta?ke, sem se po?utila tako, kot da res ne znam. Hecen ob?utek. In, kot se je kasneje izkazalo, je odra?al to?no to? Po nekaj napotkih (cepin v roko, zavoje ska?e? in po vsakem bord umiri?, ?e ne gre, abru?a?) smo bili ready to go. Sajbr, jaz in Fant. Trema, ker ?ef gleda, te?ak nahrbtnik, ki govori svoje (e, ne bo?!), cepin v nevajeni roki na bordu, stari, nenapiljen bord, strmina, oble?ena v me?an, malo trd in malo ne, sneg?. Grem. Adrenalin me ponese v prvi zavoj. ?e kar. Za?nem drugega. Ajajaj! Te?ka kot sem bila, nerodna kot sem in o?itno rojena pod sre?no zvezdo (trkam in upam, da je res) ne morem zaklju?iti zavoja tako, da bi obstala na bordu. Gravitacija poskrbi za stik moje riti s snegom. In seveda, zakaj bi bilo preprosto, ?e je lahko zapleteno. Rit tre??i ravno na sne?ni greben in vsi skupaj (moja oprema, nahrbtnik in jaz) drsimo po njem. Cepin seveda veselo v zraku, noge pa, vajene padcev z bordom, pridno zaustavljajo in ustavijo zbrano dru?bo. Prav zanimivo. SajbrSem strmi, Fant s kladivom vpije, mi pa veselo drsimo. Uf. Ostala na grebenu. ?e ne bi, mejbi ne bi tegale pisala? ?e vedno pod vrhom in ?e vedno otovorjena. Precej bolj previdna. Grem zadnja, morda bo bolje. Najprej malo abru?am. In skozi tisto kao grapco. Navija v me?a ko sto mater. Vadim ustavljanje in po?ivanje s cepinom. Elegantna zadeva. Sajbr?k lahkotno skaklja. Fant malo manj lahkotno. Jaz?se prebijam skozi. In potem ta ?irina. Veselje. Olga in abalakov. Na juri?! Do naslednje vojne?ki je pri?la prav kmalu. Nekako mi je uspelo malo odmisliti ogromni nahrbtnik, pa sem bila spet koraj?na. Malo mehkega, malo trdega snega, malo opotekanja in na koncu, desert, ?e malo pawder?ka. Jupi, uspelo mi je priti do ostale vojske. V enem kosu. ?e to ni fajn, poj pa res ne vem?.?e spust po kamnitem smu?i??u (resda smo klajmberji, vseeno pa so trenutki, ko si skalc pa ne ?eli?), v dru?bi na?ega raziskovalca, smu?arja Mateja, ki si je tako ?elel prihraniti denar (gorenjski zrak ima zgleda res en tak ?uden vpliv), da je raje pe? pri?el do postaje zgornje sede?nice. Najbr? mu je hoja postala dolgo?asna, cigaretni dim pa je pregnal vplive var?evalskega zraka, pa si je kupil karto?
No, misija uspela, vsak si je nekaj dokazal in marsikdo je kaj novega spoznal. Nekateri od nas tudi prijaznega natakarja v Kompasovem bifetku?. Kava, voda, ?aj, in pa seveda, njegovo veli?anstvo, pivo. Cigareti in Olga v elementu, da ne bomo la?ni. In da ne bo preve? zdrava in nepo?kodovana.
Pre?iveli tudi vo?njo domov. ?e bi bil novoletni ?as in v modi novoletni sklepi, bi bil moj: kupi manj?i nahrbtnik in pazi, kaj pakira?. Pa se preve? dobro poznam. In si raje re?em: ?to ne ubije, ja?a. Mogo?e bom po ve?ih takih dogodiv??inah namesto zaspanka kar ? Jaka.
